Se zgodi...

Kaj naj rečem? Se zgodi tudi najboljšim... Da se polomijo - starša že vesta, redna gosta na urgenci:) in očitno so šli razposajeni divji geni naprej... vsaj pri tamali. Ampak ni šlo samo "nikoli pri miru" naprej - je šla tudi dobra volja in neuničljivi karakter, očitno pride v kompletu;)

Ja, Lejla si je zlomila rokico. Kar ornk, gips bo imela vsaj 3 do 4 tedne (v petek bo 3 tedne in ima kontrolo in upamo, da gre dol in da bo vse ok). Ker vem, da vsak vpraša: "Ja, kako se je pa to zgodilo/ kako si si zlomila rokico?"... Padla je iz vlakca na igrišču (baje so ti vlakci prepovedani, ampak prosim, ne ga odstranit, punci ga obožujeta, že jaz sem ga kot otrok (še točno isti vlakec, sem bila veliko na točno tem igrišču:), je res super igralo, padla bi pa lahko tudi od drugod, saj je je povsod polno), ko je kazala babici, kaj vse zna (in očitno tudi nekaj, česar še ne zna:D). Imela je potne rokice in ji je zdrsnilo. Ni fajn, se pa zgodi.

Ok, zdaj je, kar je, prvo noč sem se po prihodu iz urgence sesula, ampak delala v glavi in na kartončku plan za naprej in zdaj ga uresničujemo:) Torej: kako ultra živahnemu triletniku oz. triletnici olajšat nošenje mavca 3-4 tedne sredi vročega poletja, ko bi morali bit že na morju? In kako naredit, da se ne skisa še vsem ostalim članom družine? Prvo je izi, drugo malo manj;). Kaj naredimo vedno, kadar si kdo kaj polomi?

- poslikamo gips (glej zgornjo sliko) - seveda si je zaželela (surprise, surprise!) škratka in mucko. V mislih sem imela krasno slikico, ki jo bom narisala (po njenih navodilih, seveda)... ampak tu udari reality check;). Če se vam zdi, da je naslikano eno skropucalo, imate prav, ampak v svoj zagovor naj povem, da je tale poslikava izgledala približno tako kot paintball - slikanje na letečo tarčo:D. 

Zato ima škratek usta kot jocker - če se ti dete nenadoma sunkovito premakne (že n-tič...), ko rišeš delikatna mala usteca... ratajo pač taka - jockerska:D. No, nje ne moti in to je glavno:). 

Se spomnim, kako sem najljubšemu alfa samcu poslikala gips, ko si je zlomil roko (mimogrede, veliko lažje je risat nekomu, ki ima cca 18 let več, celo če je zelo živahen karakter sicer;) - lahko sem mu narisala 10-20 različnih rožic (ker se je ravno učil botaniko - seveda se je te zelo dobro naučil, vendar se gospod profesor niti pod razno ni dal zmest ali omehčat, sploh ni komentiral in ga ni nič spraševal o dotičnih rožicah... no, bilo je vredno poizkusitit, pa še gips je bil lep:)) 

No, Lejlo pa vsak vpraša, kaj ima to narisano. In ja, to je mucek, ni tiger - naši mali mucki so pač bolj divji;) In vijoličasto črtasti - na željo naročnika, lepo prosim;). Gips porisan (kakorkoliže;), gremo dalje...

 Fajn je, da je polomljeni ud dvignjen, pa da vsaj prve dni ne mahedra preveč okoli - zato ti zdravniki dajo pupo (tako se reče tistemu trikotniku za roko držat, če slučajno ne veste;). Ampak ker mali otroci ne marajo ničesar, kar kakorkoli omejuje (in pupa omejuje, kar probajte, če ne verjamete), jih je treba malo prelisičit, da jo nosijo. Kako? Ja, tako, da date otroku (punčki) na izbiro cca 50 različnih kosov blaga z raznimi otroškimi ali drugače lepimi motivi in si SAMA izbere, kakšno pupo bo imela:). In potem jo skupaj skrojita in skupaj sešijeta, da ni nobenega grdega vozla zadaj in ne cuka in se not ne ujamejo laski in je bolj luštno in rečeš, da je to sling za rokico (ker sling za dojenčka pozna in ima nanj lepe spomine in se ji potem fajn zdi, da ima tudi ona sling;)

Ok, imamo poslikan gips in imamo pupo, kaj pa razgibavanje?  Kot veste, je dobro prstke ponesrečenega uda čimprej razgibavat in čimvečkrat in čimbolj razgibavat, da se poveča pretok krvi, ker to pospešuje celjenje, pa še mišice manj atrofirajo (zakrnijo) in je sploh in oh fajn. Ampak kako boš otroka prepričal, da naj vsake toliko miga s prstki? Ja, tudi tu se da otroke lepo nahecat:) 

1. trik:

- kot vidite zgoraj obstaja en zelo zabaven in enostaven način, da otrok res miga in napenja mišice v prstkih: dajte mu žlico za sladoled in naj vam vsake toliko servira eno namišljeno sladoledno kupo z nekaj kepicami "sladoleda"... Jaz sem jima tole kepičarko kar dala, ker je bila tako že zanič, ampak vzmet pa še dobro dela in je zdaj njuna in mi res pridno dela kupe, seveda vedno (tudi) z levo (poškodovano) rokico:)

2. trik:

- pri nas so zelo čislane žabice in to se da seveda lepo izkoristit za tako prstno igrico: 

    - žabica plava, žabica plava (prstke razkreči, da se vidi plavalna kožica (saj veste, ljubljančanke jo imamo;) in da spet skupaj kot kadar plavamo)

    - žabica vidi muho in plane po njej (spet vse prstke razkreči in potem stisne v pest)

    - žabica poje 1 muho (da palček in kazalček skup)

    - žabica poje 2. muho (stakne palček in sredinček)

    - žabica poje 3. muho (stakne palček in prstanček)

    - žabica poje 4. muho (stakne palček in mezinček)

    - mimo pride polžek (palček se zvija sem in tja, gor in dol)

    - polžek pogleda okoli (palček se vrti)

    - žabica poje polžka (prstke spet razpre in stisne v pest)

In to žabico delamo vsak dan parkrat na dan, kadarkoli se spomnimo:) Ji je zabavno in rada dela:) Če je vaš polomljenček nor na kaj drugega, seveda prilagodite zgodbico na njegova zanimanja;)...

Ok, za rokico smo poskrbeli: zdravniki so naredili svoje delo, naravnali rokico in dali gor gips, mami ga je porisala, naredila pupo, da punči lepo pridno nosi rokico gor (vsaj na sprehodih, no), pridno migamo s prstki (množina je tu zato, ker brez pesmice ni nič in ta del je moj;), zdaj je pa treba poskrbet še, da se otrok ne naveliča vsega skup in je kljub ostajanju doma (in ne na morju) vseeno srečen in zadovoljen in se vseeno počuti na počitnicah (beri: ne rata tečen ko driska)? No, to v oklepaju je včasih malo težje, ampak se tudi da;). Kako?

Poskrbite, da se bo kaj dogajalo (glej zgoraj). Nekaj predlogov najdete tukaj, nekaj jih boste videli sproti... Mi smo šli:

- v Lumpi park (zgoraj)

- v knjižnico sva šli sami (to je posebna čast za srednjega otroka:D - trust me, I know - se ne spomnim, da bi kdaj šli z mami sami v knjižnico:D - sem tudi srednja;))

- v Narodni muzej gledat Poljske lutke

- v živalski vrt

- v botanični vrt

- gledat mlade račke na Ljubljanico

...

Veliko pripomore dobra družba (glej spodaj):

Ko mine že nekaj tednov in pride kak deževen dan, je treba prešaltat na težko orožje - pri nas so to škratki;). Zato smo delale škratovsko pohištvo (glej spodaj, objava sledi), škratke, ipd...

Gremo v knjižnico in si sposodimo vse, kar imajo o škratkih. In beremo knjigice... Te so vedno in. Sploh če so o škratkih:)

Največ seveda pomaga karakter. Tak sončen karakter, ki se ne da ničemur in nikomur. Ne moreš je uničit, vsaj ne s takimi bedarijami kot je zlomljena roka (naslednji dan, ko jo je roka še vedno bolela, je bila že spet na strehi vlakca... midva pa vsa zelena zraven stala in spremljala vsak njen gib:D...) Ne vem po kom ima to:D. (Ja, res je, sem ful ponosna nanjo, da je taka:) Mam za kaj bit, moja mala borka:))

Če imate to srečo, da živite s takim otrokom, potem lahko delate z njim skoraj karkoli, tudi kadar ima gips - celo aktivnosti, ki kao niso priporočljive za mavčna stanja:) Če imate to srečo, da je otrok tak, potem se potrudite, da ga ne boste preveč omejevali vi s svojimi idejami, kaj se z gipsom da:) 

Ja, spodaj delamo s cukrom in gips se bo mogoče malo umazal - se zgodi, ga bomo umile. A da to pa ne? Vam dam tečno Lejlo za dve uri, pa si boste hitro premislili... :D

Ja, tudi kopala se je v bani z njim in gips se lahko zmoči. No, to smo rešile z eno zelo fajn vrečko (dobite jo v Mulerju, če zgoraj kupite kak velik karton, ki vam ga zvijejo in dajo v tako dolgo ozko vrečko -  idealno za kopanje z gipsom!) Vrečki odrežete del za nosit (tam, kjer sta luknji), oblečete na rokico in zavežete nad gipsom z elastiko za šivanje - ta elastika je širša in ni tako zoprna kot gumice, hkrati pa dobro drži. Nekateri priporočajo, da del, kjer zavežete elastiko, kožo oblepite z mikroporom, pa da date zgoraj še krpico, ki bi vsrkala morebitno vodo - slednje sem delala, pa ni bilo potrebno in sem opustila, mikropora pa ji nisem dajala, ker ima gips do rame in ni veliko verjetnosti, da bi voda vdirala not, saj ve, da se ulešt not.

To je to. Mogoče pomaga komu kak nasvet, če se bognedaj kateri od vaših otrok kdaj polomi. Vam ne želim, vašim otrokom še manj, ampak če se že zgodi, poizkusite s takimi malimi forami malo omilit posledice:)

Aja, pa še tole - če bo kdo slučajno rabil - seznam reči, ki jih je fino vzet na urgenco (če ste iz manjšega kraja, kjer imate vedno dežurnega zdravnika na razpolago, se vam bo zdelo neumno, če pa ste že čakali na Lj. urgenci, pa veste, da takoj minejo 3, 4 ure ali še več...):

- ledeni obkladek (Lejla reče obhladek - ker hladi - a ni posrečeno?), če si je poškodovani kaj zlomil ali se udaril - znatno omili oteklino in s tem bolečino. Čimprej hladit, takoj ko se udari (mi smo poslali očija domov po obkladek medtem, ko sem napokala otroke v avto, tako da je imela že takoj gor in smo hladili ves čas na urgenci in potem še naslednji dan skozi gips - je pomagalo, ker res ni imela zatečene roke - se spomnim svoje... precej manj boli, če te mavec ne tišči...)

- bidon z vodo: NE dajat za pit poškodovanemu, ker bo sicer moral še dlje čakat, če bo slučajno potrebna operacija - ampak za vse spremljevalce je pa fajn, da imajo kaj pit in tudi poškodovani bo takoj, ko mu bo dovoljeno, verjetno zelo hvaležen za kak požirek in se splača met s sabo, da ne iščeš potem po avtomatih navadne vode, ki je seveda ravno takrat zmanjka;)

- hrana - enako: dokler zdravnik ne reče, da lahko revež je, naj rajši strada, da ne bo potem čakal še dlje, ampak čim pa lahko je, je pa fajn met nekaj s seboj, ker je bolečine lažje prenašat, če nisi še lačen zraven;) Kakšna frutabela je čisto ok, pa jo lahko imamo na zalogi doma.

- knjiga - nujno! Za poškodovanega in za spremstvo. Lahko dve različni, lahko ena, ki jo skup bereta, ampak te stvari znajo TRAAAAAJAT! Računajte na to! Ko bojo mali večji, bomo verjetno imeli kar eno torbo napakirano, pa notri kako družabno igro, suhe prigrizke, itd... za na ugrenco:D. Vsaj če bojo po očiju...

- pulover oz. če je poškodovana rokica, rajši jopica - nekaj, kar se zapenja, skratka - OK, seveda obleke glede na vreme in letni čas, ampak računajte, da lahko poškodovanega zaradi dolgotrajne bolečine, šoka, strahu, čakanja, lakote, hlajenja udarnine... veliko hitreje zazebe... In nima smisla, da mu ne bi olajšali vsaj tega, kar lahko. Pa še za povšter se dobro obnese, če je slučajno tam dovolj prostora, da se zlekne in zaspi. Sicer boste otroku postelja in blazina verjetno kar starši, to se tudi preverjeno obnese;).

- če je poškodovana roka, je priporočljivo imet kako ruto, da drži roko gor, vsaj za odraslega - otroku tako držite in božate bogo rokico ves čas.

- nekaj za zamotit ostale otroke, če jih imate in jih boste vlekli s seboj (se zgodi, da si mama in poškodovani otrok želita, da bi bila v takih trenutkih skup, dojenček mora z mamo, če se doji in ker ga ne moreš zunaj samega pustit, pa ker ne moreš obeh hkrati cartat, moraš vzet s sabo še očija, kar pomeni, da mora it še tatretji (oz. taprvi) otrok zraven... ja, celo čakalnico smo zasedli;) Ampak so bili vsi vzorno pridni, je treba priznat:).

- nosilko (sling/vrečo/štorkljo/...) če imate dojenčka - težko ga je imet par ur v rokah, odložit ga pa ne moreš nikamor, tudi če bi se pustil;)

- če je poškodovan starejši otrok ali odrasli, lahko vzamete še slušalke, če vam slučajno njihova ambientalna glasba ne odgovarja, DVD player, kindle, karte, revije, časopis... pač karkoli za zamotit se (ja, vem, sliši se, ko da pakiramo za na morje:D - ampak tam se ure veliko bolj vlečejo kot na poti na morje, verjemite, večkrat preverjeno;) In manj boli, če ne misliš ves čas na to;)