18 november 2020

Maske maskice

 Dolgo dolgo časa sem se z vsemi štirimi otepala šivanja mask, ker sem vedela, da to ne bo ravno hiter in enostaven projekt, ker bom zadevo zakomplicirala kot ponavadi;). Na koncu so me že lubi in otroci vsi žicali, če jih bom že sešila, da tiste kupljene res niso fajn: smrdijo, ne stojijo dobro in ne delajo dobro, so plastične in onesnažujejo okolje in se takoj zmuckajo.

PS: Kdor rabi samo nasvete za šivat, so čisto na dnu objave, če se komu ne da gledat slikic in brat mojih litanij;)

Spomladi mi je šlo prav na živce, ko mi je najprej pinterest, pa potem še youtube in na koncu še IG začel ponujat razne navodilčke za šivanje mask, sto in en kroj, različice različic, materiali, nasveti, itd itd... Ampak takrat sem še malo upala, da se bomo tega hudiča znebili že prej in da bo 2. val prišel vsaj malo kasneje, ne da se bo začel že poleti (ampak na morju jih nismo rabili - na hrvaškem zunaj tako niso bile nikoli obvezne - ne vem, kako je zdaj, saj itak ne smemo tja:D)...
No, ko so se pa jeseni številke dvigale, je bilo jasno, da bojo maske še lep čas ostale... Nisem se prav zelo veselila tega projekta, saj sem vedela sem, da ko sem bom tega lotila, bom prej hotela zadeve naštudirat - in sem jih (recimo materiale: tole se mi zdi dober povzetek raziskovanja materialov, tu je govora o par krojih in razloži tudi nekaj o materialu, tu je je pa vse mogoče - so pa to doooolgi videi, samo da vas opozorim;) - sama se nagibam k temu, da malo preverim vir in ti so zdržali;). Poleg tega sem hotela vsakmu naredit res tak kroj, da mu paše točno na njegov obrazek, da lepo stoji in čim manj moti itd... saj jih bomo zgleda še lep čas nosili... In da jih bom naredila vsakemu več, da jih lahko pogubijo... Torej bo to dolgotrajen projekt... Predvsem pa se res nisem veselila (z razlogom) brskanja po škatlah ostankov blaga in iskanja vseh teh malih koščkov blaga (ker seveda ne bom šla rezat nekega velikega kosa, ki ga lahko uporabim za konkretno oblačilo, potem mi bo pa "glih tisti košček falil";)... da si bo lahko vsak izbral tako blago, da mu/ji bo res všeč... Ok, zdaj sem se zjamrala, vsi ste dojeli - tole je trajalo tako dolgo kot ta objava;)
No, ampak oktobra sem se končno spravila - potem ko so mi sneli gips z noge in sem malo lažje plezala po mizah in iskala male krpice na vrh omar in brskala po škatlah (hvala, lubi za pomoč:)...
Naštudirala sem kroje, preizkusila sem vsaj 10 različnih, pa potem seveda različice (in še vedno nisem našla takega, kjer se mi ne bi rosila očala, kljub vsem obljubam - ja, tisti kroji mogoče res delajo za Azijke z njihovimi malimi noski in širokimi obrazi, ne pa za moj podolgovati obraz s konkretno surlo;).
Ampak našla sem pa za vsakega (otroka in za samčka) tak kroj (različne, seveda), ki mu je bil najbolj všeč in ga priredila prav na njegov/njen obraz. Zdaj imam te kroje lepo spravljene in lahko naredim mask, kolikor mi paše (kar verjetno ni prav veliko:D) - v bistvu je tatežji del narejen (ampak vseeno mi jih ne paše več šivat:D). No, potem sem naredila: 6 mask vsakemu otroku in 8 mask lubiju (3x6+8=24).
In babicam in dedkom vsakemu po 4 (na srečo še vedno x4=16)
In potem še za bicinega partnerja eno in za dedijevo prijateljico eno...
Pa še par za zahvalo eni fajn gospe, pa potem par, ki čakajo, da bojo darilo... Aja, in eno zame, haha. Skratka, skupaj 50 mask!!! Sem šla štet, ja!

Nisem vam jih vseh pripenjala, da vam ne bo dolgčas;) Lubi si je namreč na začetku želel same črne in temnomodre, dedka seveda tudi bolj žalostne barve - zato vam za začetek pokažem samo par teh živahnih luštnih maskic od otrok, da vas čisto ne mine šivanje mask za svoje ljube. Če jih boste same delale (ja, če se mi javi dedec, ki jih bo šival, bom popravila v moški spol, ok?;), dokler se mi ne, bo pa v ženski obliki napisano:D), tule je par nasvetov:

- preizkusite par krojev, ker je vsakemu všeč kaj drugega: lubi hoče žičko, pravi, da brez nje maske niso uporabne. Otroci ne marajo žičke (to lahko ugotoviš samo, če probaš in narediš eno tako in eno tako;). Lubiju je všeč en kroj, dedkoma drug kroj (čeprav so vsi odrasli moški), eni babici je všeč več različnihg krojev (in jih je dobila več, da ima malo izbire;), druga je bolj občutljiva na to, da bo čim bolj vse pokrilo in je vse iz enega kroja, ki nekak najbolj stoji na mestu (upam, ima malo podoben obraz meni, ker je pač moja mama:D, videla je pa nisem, ker smo jih ji brezkontaktno predali "drop shipping" - je samo pobrala iz nabiralnika:D). Skratka - ne bo vsem všeč isti kroj, ker imamo različne obraze. Očalarji bi radi nekaj, kjer se ti potem maska ne rosi (preizkusila sem 5 krojev, ki so to obljubljali, zaenkrat noben še ni obljube držal - pomaga pa, če si zrolaš papirnato brisačko/robček/nekaj takega pač) pod zgornji del maske) - če najdem takega, vsekakor povem... Zaenkrat za nas, očalarje za moje pojme ni varno kolesarit z masko (mogoče res ne bom kihnila vate, te bom pa zgazila:D)... Izmerite ljudi (dolžino in širino obraza, predvsem pa na koncu izmerite dolžino in pozicijo elastik, če jo boste všivavali v maske (za moje pojme veliko boljše in lepše stojijo take z všito elastiko, vendar je to res fajn preizkusit). Pa otrokom in vsem, ki bi znali težit zaradi elastike, dajte prej elastiko, ki jo nameravate všit, za uho - ali jim je všeč ali ne - nekateri imajo rajši trše elastike, drugi mehkejše, mali ima rad okrogle, lubi sovraži okrogle, mala ima rada švoh elastiko, temnolaska močno... Skratka, če že delate, naj bo tako, da jim bo luštno nosit, tako jim ne bo šla tako na živce.

nekaj preizkusšenih krojev...

- če boste šivali za babice in dedke oz. za rizične skupine: malo preglejte možne materiale - kolikor sem sama preštudirala, je najboljše, če je zunaj gosto tkan bombaž, znotraj pa nekaj plastičnega (večini je bil zelo všeč poliestrski saten, ki ga lahko recikliraš iz podlog kril, jakn itd...), da je elektrostatično, ker to potem tudi manjše delce zadrži. Če delate za kakšne zelo občutljive ljudi, potem dajte vmes še nekaj, kar bo filter (jaz sem nafehtala en košček tiste kirurške modre reči in jo všila v par mask). Otrokom in ljudem, ki bodo cel dan nosili masko v pisarni, pa jaz ne bi tega not dajala, ker je s tem težje dihat in je kvečjemu potem ne bojo nosili.

- če šivate za otroke - uporabite luštne vzorčke! Če je le možno, naj si sami izberejo - sama sem zvlekla ven vse mogoče krpice, vseh mogočih barv in vzorčkov, pa naj si izberejo, kaj je komu všeč... To se najboljše obnese, ker so jim potem maske dejansko všeč in jih ne pozabljajo non stop;).
- če šivate za babice in dedke: uporabite njihova stara oblačila, ki so jih radi nosili (pa so znucana in so jih dali stran, ne jim razrezat nečesa, kar še nosijo!:D) - tko jim bo dizajn gotovo všeč:) Babicam lahko kam na rob našijete kako čipko (dedkom pa rajši ne;).

- če imate več otrok: naj ima vsak otrok svojo barvo mask ali svoj motiv, tudi če imajo več mask - tako bojo lažje ločili, čigava je katera - pri nas ima zlatolaska vse maske rdeče (razen ene, ki je bila mišljena za malega, pa je bila bolj všeč njej in ji jo je dal), temnolaskine so večinoma modre in zelene, mali ima na skoraj vseh ribice... tako vsak ve, katera je njegova in ni kreganja in teženja. Fajn je tudi, če so maske različne - tako si lahko izbirajo, danes bi to, jutri ono... in tako tudi veste, koliko so jih že pogubili, ker če so vse iste, jih samo naenkrat ni - tako pa veš, da ni tiste s pikami, je pa še ta z gobicami:D)...

- če jih že šivate in ste si zakomplicirali življenje z vsemi temi merami in kroji in materiali... jih naredite več hkrati! Tako lahko ima lubi eno v službi v predalu, eno v torbi za računalnik, ker ima sestanek, eno v avtu, eno v žepu od jakne, eno doma, eno v nahrbtniku in še vedno lahko kakšno izgubi:). In mali imajo lahko eno v predsobi v omarici, eno v šolski torbi (ko bojo spet hodili v šolo), eno v žepu bunde, eno v avtu... in še vedno lahko kakšno izgubijo:)...  Pa spravite kroje - znale bi jih še kdaj rabit... 

Takole to izgleda - akcijaaaa!!! Pa to je bilo že proti koncu...

Če se vam vse to ne da, pa lahko sešijete iz enega pravokotnika baf, pa tudi šteje;). 

Če hočete imet masko po meri ali pa tako iz zanimivega blaga, se pa oglasite, hehe.

4 komentarji:

Anja pravi ...

Sem jih zašila tako kot ti - mnogo in nič preveč navdušena ker se pri vseh sešitih maskah samo meni pri moji rosijo očala.��‍♀️ Ostali nimajo problemov.

Če boš naletela na kroj brez rosenja pa sporoči.

Pa držimo pesti, da bo hitro potreba po maskah zbledela, četudi jih imamo cel kup zasitih...

veri pravi ...

Meni se rosijo očala vedno in povsod - pri kupljenih itak, pri domačih, pri vseh krojih... Če kaj najdem, vsekakor sporočim. Še najboljše se obnese, če zrolaš paprinato brisačko/robček/wc papir,... pod zgornji del očal to pomaga in se na zunaj niti ne vidi - je pa sitno, ker moraš imet nekaj takega ves čas s sabo in se ti zgužva v žepu... Moram nekaj naštudirat - bom objavila, če uspe (me pa malo spomni, znam pozabit;).
Mislim, da je problem v proporcih obraza - jaz imam precej štrleč nos - je velik v globino, ni pa širok in tudi obraz imam ozek - tako moja velika ozka surla naredi precejšnjo luknjo - in nobena žička mi ne zatesni obraza tam... Pomaga, toliko, da pa para ne bi uhajala, pa vseeno ne. Če najdeš kaj, seveda tudi sporoči. Kitajkam dela marsikaj, ker njihov obraz lažje zatesniš, saj ni tako razgiban v smislu terena:D.

Z veseljem bom upokojila vse zašite maske in obljubim, da se ne bom pritoževala, da je bilo zastonj delo, samo da je tega konec:D. Ja, tudi jaz komaj čakam, da jih vsaj zunaj odzapovejo... Ker tam res nimajo smisla - ok, nekje kjer je res ful gužva, na kakem shodu ali miklavževem sprevodu... Ampak tega zdaj tako ni... Tako za po cesti hodit pa... ne vem, kot dr. biologije imam svoje mnenje o tem;). Imajo smisel v zaprtih prostorih, ker če nekaj zadrži tvoje kapljice, v katerih so vsa mogoča bitjeca, to pomaga. Zunaj pa je čisto brezveze. Je pa pretirana ta paranoja, ko se ljudje v gozdu niti pozdravit ne upajo in se jim zdi grozno, če morajo mimo tebe (zadnjič se je ena nosečnica pritoževala, ker sva vadila akro v gozdu in "ni mogla mimo":D)...

Anja pravi ...

Nisem hotela razpredat o smiselnosti premalo prostora kaj vse me moti pri tem... je pa tudi meni grozno da gremo v smer straha in nepozdravljanja. Sem pa zadnjič ob branju razmišljala kako lahko izgubiš masko, no pa sem danes ob eno in sploh ne vem kdaj in kje. Tako da zdaj vem!

veri pravi ...

Hehe, jaz težko držim jezik za zobmi, čeprav se tu na blogu malo trudim zadržat, da ne bi širila še več nejevolje;). Ampak ene stvari so trapaste in problem je v tem, da potem ljudje tudi smiselnih ne upoštevajo, ker nezaupajo v sistem in pravila...
Haha, ja, maske po moje ni problem izgubit - ti pade iz žepa, jo založiš v avtu, pade nekam za sedež,... Mi smo danes iskali v gozdu rokavice od tamale... Našim tako rata vse zgubit, sploh malemu...