Kužkasta rojstnodnevna zabava

Ok, vse smo pripravili, prijateljčke smo povabili, zdaj pa AKCIJAAAA!!! Kaj smo delali na Ronjinem praznovanju za rojstni dan?

Najprej smo delali kužke iz balonov (nekaj iz balonov mora bit na njeni zabavi, to je že tradicija;), ki so jih na koncu otroci lahko vzeli s seboj domov:

Potem smo opremili naše male kužke z ušesi in ovratnicami, tudi to so lahko odnesli:

Otroci so si izbrali ušesa, (ki sem jih predhodno izrezala iz kartona), ki smo jih potem speli na kartonast trak, ki jih je držal na glavi. Lahko bi otrokom narisala še smrček in brčice, vendar sem se po pravici povedano malo bala reakcij staršev, ko bi prišli ponje... Mogoče kdaj drugič ali pa da imate vsaj vi idejo:)

Ovratnice so si naredili čisto sami: ježki za zapiranje so bili že prilepljeni na trakove, sami pa so si jih okrasili z nalepkami:

Čeprav to ni bilo načrtovano, sem ugotovila, da zmeraj čisto nezavedno kombiniram destruktivne in konstruktivne, gibalne in statične aktivnosti...

Se pa to iz leta v leto bolj izkaže za zelo pametno:) Kakor se izogibam stereotipizaciji, so se na tem rojstnem dnevu res prav komično izkazale za presenetljivo resnične: poglejte, kdo se je zbral med nalepkicami, z veseljem oblikoval ovratnice in skrbno izbiral ušesa?... Same punčke! Kdo pa mislite, da se je tačas že oborožil z vodnimi balončki, moledoval, da bi vendar začeli s tem in klestil palico za pinjato? Jap, fantki! Zato priporočam tak kombiniran pristop z  različnimi aktivnostmi vedno, kadar imate heterogeno skupino: fantke in deklice, bolj mirne in bolj divje, bolj živahne in bolj nežne,...

No, ko so kužki dobili ušesa, se okrasili z ovratnicami in pred vsem tekanjem so se morali kužki okrepčati. In kaj je najbolj pasja hrana? Ja, kosti, vem... Ampak kosti ipak ne morem postrešt malim otročičem, ne? Torej? Seveda, hot dog!

Tole je bila zelo enostavna, hitra hrana s katero ni veliko dela, pa nasiti:), super za mamico s tremi otroki, hehe. Celo kruh (žemljice - bele in temne) so kupljene! Je pa vse šlo tiktak!:) Pa seveda obvezna hrana na zabavi - slanarije (v tem primeru smoki) in malo manj tipična hrana za zabave - kosmiči - oboje izgleda podobno kot pasja hrana (briketi):D. 

No, to hrano sem natresla v posodice - za vsakega otroka eno in malim kužkom povedala, da lahko, če želijo, jejo tako kot kužki - brez rok, samo z usti. Seveda ni bilo treba nikogar prosit:D. Ne moreš verjet, koliko lahko naredi taka mala bedarija! Še ko so se kasneje vračali na prigrizek, so vedno tako jedli:D.

No, zdaj smo se najedli kot pravi kužki, zdaj pa se lahko zapodimo v ostale bolj gibalne kužkaste aktivnosti:)

 Prva je bilo ciljanje kužka z vodnimi balončki. 

Seveda se na splošno ne sme metat vodnih balončkov v kužka. Ampak tale je bil narisan (in laminiran, da prenese take reči), no! To ne šteje! Če se vam zdi, da šteje, tudi policisti vadijo tako, da streljajo v tarče človeka, pa se na splošno tudi ne strelja v ljudi, ok?

Otroci seveda niso imeli nobenih takih moralnih dilem:)

In zadeva je bila seveda velik hit:)

Tako velik, da sva morala najprej kar malo ustavit konje, pardon, kužke, da ne bi vseh balončkov zmetala najbolj divja kužka in so vsi prišli na vrsto;)

Vsak je imel svoj sistem metanja... Ampak všeč je bilo pa vsem:)

Potem sem kužkom predstavila prijatelja dalmatinca (ja, igral ga je tale severni medo), ki se mu je zgodila velika nesreča: izgubil je vse pike! In so jih morali kužki poiskat po zelenici in mu jih prinest. Kuža je bil ves zadovoljen, ko je imel spet vse pike! (Za to igrico rabiš samo štanco in črn karton - in nekaj belega, kar bo kuža;).

In še en zelo enostaven hit: poligon. To je še ena zmagovalna aktivnost - vsem je bilo všeč, tako fantkom kot punčkam, divjim, nežnim,... ma, vsem!

Najprej so zlezli skozi tunel, previdno stopili čez škatli, postavli stol, stopili nanj in skočili iz njega, sedli v vedro, se usedli na okroglih trinožnik in se zavrteli na njem ter stekli 1 krog okoli tistega nesrečnega kužka, ki so ga prej ciljali z balončki in nazaj enako, samo da je bilo treba prvi stol spet prevrnit... 

Pri vsem tem pa so morali ves čas s seboj nosit dalmatinca, ki so ga reševali... Na koncu so dobili medalje, ker so uspešno rešili kužka:)

PS:  imeli smo še eno aktivnost - treniranje kužkov, kjer je naš "trener" učil "kužke" raznih vragolij: valjali so se po travi, skakali, lajali, dajali tačko, se obračali okoli svoje osi, itd... in za nagrado dobili "pasje priboljške" (krekerje). Ne morete verjet, koliko so kužki pripravljeni naredit za en kreker, ki ga ne bi niti povohali, če bi bil na mizi:D. In ne morete si predstavljat, kako je malim kužkom zabavno, če rečeš, da naj se zavrtijo okoli svoje osi ali dajo tačko... Nikoli si ne bi mislila, da bo ta, najbolj enostavna aktivnost brez kakršnihkoli priprav tak hit:). A zakaj ravno tega nisem poslikala? Saj sem, slikice so super, samo po pravici povedano, si jih ne upam objavit:D.Ker se bojim, da mame ne bojo več pustile otrok na naša praznovanja, če bojo videla, kako so se valjali po tleh:D. Pa ne vem, če smem objavljat slike, kjer se vidijo obrazki drugih otrok... tako da mi boste morali verjet na besedo - so uživali:)

PPS: ko so prišli starši po otroke, sem se kar pomirila s svojimi pomisleki glede domačih praznovanj:). Kar nekaj jih je kasneje namreč reklo, da so se otroci poročali, da so se imeli super, eni celo, da mala prijateljica že dolgo ni imela takih iskric v očeh:). In ker nikoli noben otrok noče domov... si mislim, da tako zelo zgrešeno verjetno vseeno ni;).