Recikliranje - vrečke za sadje in voščilnica

 Kot vas večina že ve, imam rada naravo in verjamem v indijanski pregovor, ki pravi, da "Zemlje nismo podedovali od svojih staršev, sposodili smo si jo od naših otrok". Zato se mi zdi, da je naša dolžnost, ne samo dobra volja, da jo poizkusimo ohranit čim bolj tudi za naše otroke, ker jo bodo rabili še bolj kot mi. Oba z najljubšim samčkom glede tega zelo identično razmišljava, tako da ni nikoli problem poizkusit kake nove ideje, kako varčevat z energijo/snovmi, ki jih v bistvu ne potrebujemo - tu je nekaj primerov/idej:

- kadar se le da, greva s kolesi namesto z avtom, tudi v službo in tudi v dežju

- kadar nas ni doma več dni, izklopimo gretje in kadar nimava ravno dojenčka, je tudi gretje na malo manj nastavljeno (itak pa živimo v bloku, tako da ni tak strašen problem)

- ko sva se vselila, sva zamenjala balkonska vrata za taka, ki boljše tesnijo (okni sta bili menjani že prej), sobo od malihdveh, ki je na vogalu, sva od znotraj izolirala in kjer je vleklo not po tleh, sva dala zvite deke (če bi bilo po najino, bi tudi fasado obnovili in izolirali, samo tu je pač blok)

- porabimo kar se le da malo praškov, perilo peremo z oreški, namesto mehčalca (če kaj hočemo imet res mehko) in namesto sredstva za sijaj uporabljava kis in se odlično obnese

- ne uporabljava kozmetike in ličil

- ne kupujeva vnaprej pripravljene hrane, razen paradižnikovih omakic, pa še te so letos v gl. domače

- redko kupujeva za oblečt in obut, mora res staro že razpast, za otroke pa večino oblek itak dobiva (zadnje čase tudi zase, imava srečo:)

- stara oblačila dostikrat predelam v nova ali v igračke...

- hrane ne mečemo stran, zelo redko se kaj pokvari, si planirava kosila tako, da porabiva, kar imava

- že odkar sva se vselila, uporabljava samo varčne žarnice z izjemo ene same luči, ki redko gori

- v trgovini zlagava stvari v torbe iz blaga in druge večkrat uporabne vreče, itd...

še precej bi se našlo. Pa vendar - še vedno se najdejo stvari, ki jih brezveze uprabljamo, čeprav jih ne rabimo. Recimo vrečke za sadje.

 

Dolgo sem razmišljala in imela vsakič slabo vest, ko sem vzela vrečko za sadje iz stojala v trgovini. Sicer sem jih navadno še za kaj uporabila, vendar so tako tenke, da ne zdržijo prav dosti uporab. Potem sem zadnjič po radiu poslušala prispevek o tem, kako dolgo se ta plastika še obdrži in mi je kliknilo, da moram najt drug način.
In sem ga: tele mrežice so narejene iz stare, strgane gobice za umivanje (tista zadeva, ki speni tušgel - en način, da ga porabiš manj, mimogrede), ki sva jo enkrat dobila kot reklamo. Ne bi moglo bit lažje: mrežica je narejena iz dolge mrežaste tube. Najprej previdno odstranimo vrvico, ki vse skup drži, potem pa tubo razrežemo na poljubno dolge kose (pazimo, da vzamemo tiste dele, kjer mrežica ni strgana) in jih na enem koncu zavozljamo. Narejeno. Seveda so večkrat uporabne:).

 No, tole je pa bolj za hec in na hitro narejeno, vendar je tudi reciklirano: to je voščilnica za nečaka, ki je trenutno v "dinozavrasti fazi". Narejena je iz navadnega zelenega kartona, na katerega sem nalepila drevesa in slončke oz. mamute, ki sem jih izsekala s štanco iz kartončka od temne čokolade (je na eni strani ravno fajn rjavo-črn za drevje in grmovje, na drugi pa bel za slone/mamute). Dinozavra pa sem izrezala prostoročno iz prazne in umite plastnke od tušgela. Pa mislim, da je bo enako vesel kot če bi mu kupila eno ali naredila iz ne vem kakih kupljenih dodatkov... (ja, vem, prehitro sem slikala, predno sem pobrala dol tiste nitke od vročega lepila, zdaj je že počiščena:).