17 marec 2013

Patrikovo: deteljice, Irci in škrati

Ja, res je: ne spoznam se na svetnike, ampak patrikovo bi bilo škoda izpustit. Zakaj? Zato ker imamo doma eno škratjeslovko:). Kaj imajo škratki s Patrikom? Ne veste? Še niste slišali za leuprechaune? Male rdečelične škrate z rdečo bradico, zelenim plaščkom in kapico? Ki skrivajo zaklad na drugi strani mavrice? Ne veste kaj zamujate:D. 

Pri nas ne zamudimo ničesar, kar je v zvezi s škratki! In ker so ti škratje celo čevljarji vilam, je to res čista zmaga! Planirala sem, da bomo delale še past za tega škrata - vendar smo imeli ta dan obiske in se nam je škrat zasmilil, pa smo ga pustile pri miru in šle okrasit mizo:) Takole je bilo pri nas lani, poizkusno, letos smo zadevo zakomplicirale, ker se nas je bratec usmilil in eno odčoril in smo se lahko izživljale s pastjo za škrata in skrivnostno škatlo in nalogicami, hehe. Ampak o tem drugič, ko naložim slike:)

Lani pa smo reveža škratovskega pustile pri miru in rajši kaj dobrega skuhale: Patrik je nekak povezan z Irsko (ne me vprašat, zakaj - nimam pojma, mogoče je bil Irec), tam so doma tudi leuprechauni in ker Irci praznujejo ta praznik, smo naredili "colcannon"- tradicionalno irsko jed iz krompirja, zelja in pora - po temle receptu:
 
 Neverjetno je, koliko otrokom pomenijo taki mali detajli! Vse skup nič, pač kosilo, kot ga moramo jest vsak dan, ampak Lejla je cel dan (in naslednjih par dni) govorila samo o tem škratku, Ronji pa se je strašno fajn zdelo, da je sama izštancala vse deteljice in da je potem tako lepo izgledalo, ona je tak mali estet:)

Se vam zdi brezveze, ker to res ni nič takega za naredit? Imate prav - vse skup res ni nič - štanca, zelen list in kosilo - no big deal - nam - ampak poglejte tele učke, pa ugibajte še enkrat, koliko to pomeni Njim:)
 
Ne vem, v kakih fazah so vaši otroci, ampak karkoli je že: probajte kaj na njihovo temo - zdi se mi, da si ne moremo predstavljat, koliko jim pomenijo take drobnarije:) Pa čeprav vse skup ni nič:) Življenje je samo skupek malih trenutkov - če lahko naredimo kakšnega srečnega z nič, se gotovo splača:)

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Lepo je, da počnete vse mogoče.Samo, da praznuješ dan sv.Patrika, pa ne veš, kaj je počel na Irskem, pa ni nekako preveč lepo.Dobro bi bilo otrokom razložiti bistvo in vzroke za nastanek praznika in ne le neke zadeve iz konteksta. Pa ni važno ali bodo v odrasli dobi ta dan viseli v pubu na pivu ali pa v cerkvi pri maši. Važno je bistvo praznika, kar pa zagotovo ni pečena krompirjeva jed in škrati.Spadajo zraven, vendar brez prave razlage, so le še ena pravljica in pravljična bitja več.

veri pravi ...

Ne vem, če se to šteje ravno pod praznovanje praznika, je pa dober izgovor za še eno zabavo - no, saj to so skoraj vsa praznovanja:).

Kolikor sem prebrala, se mi zdi, da sami Leuprechauni nimajo kaj dosti za opravit s sv. Patrikom, saj so obstajali že davno prej, on v njihovih zgodbah ne nastopa. Zakaj ravno na ta dan beremo Irske pravljice o njihovih škratih? Ker je pač na ta dan malo bolj irski, ker ga praznujejo Irci po celem svetu.

Včasih pa nimamo nobenega razloga oz. je dovolj, da vidimo Španske pravljice v knjižnici, pa čeprav ni noben svetnik takrat tja prišel:). Na srečo se vsaj Indijci ne pritožujejo, ker ne poznam vseh njihovih bogov, pa vseeno delamo svečke na Divali:).

Legenda sv. Patrika bi bila pri nas trenutno namreč precej manj zanimiva kot sami leuprechauni, ki delajo vilam čevlje... (sem prebrala oboje (legendo smo se itak še v srednji šoli učili;) in se odločila za "še eno pravljico", ker se mi z njimi ne zdi nič narobe:). Zame tudi med legendo o Patriku in legendami o leuprechaunih ni kake bistvene razlike, v oboje nekateri ljudje verjamejo in iz obojega se lahko kaj naučiš, oboji so dobri itd...

Bistvo praznika, kot ga praznujejo kristjani, gotovo ni irska hrana in škratje (ne več, včasih so bili pa oni glavni;). Ampak to ne pomeni, da ga moramo tudi mi praznovat enako ali da se ne smemo igrat z deteljicami na ta dan;).

Tudi bistvo divalija niso mandale in svečke in nova oblačila, vendar pa spadajo zraven. Bistvo kitajskega novega leta niso "fortune cookies", pa vendar se mi ne zdi nič narobe, če jih za njihovo novo leto delamo/jemo.

Bistva tujih praznikov verjetno niti ne moremo prenašat, ker deluje v tisti kulturi. Pri nas dobijo otroci bistvo od naših praznikov. Ostali pa so za zabavo in širino - če veš, da so drugod po svetu verjeli/verjamejo v drugačne škrate kot tu, potem se ti mogoče kasneje kaj ne zdi tako čudno.

Nobenega strašnega sporočila ni zadaj (razen te širine), samo pravljice in zabava:).

Deteljice so simbol Irske, zato ker jih je tam toliko, za kar je zaslužna evolucija, pa je vseeno ne učim ob tem, ko se igramo z deteljicami:). Ker to ni moj namen. Za spoznavanje vere in evolucije bojo imeli še dovolj časa, zdaj se samo igramo:). Če vmes poberejo, da obstaja neka dežela Irska, ki je otok, pa da ju zanima najt, kje je to na globusu, pa še toliko boljše. Ampak to je bonus, ni namen;).

Anonimni pravi ...

Živjo =)

Mal splošnih informacij =)

Patrik je bil Sveti Patrik, kanoniziran irski škof iz 7.st., ki je izhajal iz rimsko- angleške družine, so ga pri 16 irski pirti ugrabili in odpeljali na Irsko. Ko se je osvobodil, se je vrnil v Anglijo, vstopil v cerkev in se vrnil na irsko misijonarit.
Sveti Ptrik pa naj bi po legendi izgnal tudi vse kače iz Irske (potem so se pa Angleži maščevali in jim prinesli bolhe- izjava iz knjige Angelin pepel (Angelas ashes; super knjiga, ki jo res priporočam)).

Deteljice, kot irski simbol in simbol tega praznika pa so tudi bolj povezane z vero, kot z njihovo količino, ker je s simbolom deteljice sveti Patrik razlagal troedinost Boga oz. Sveto Trojico. Že v predkrščanskih časih pa je bila simbol treh boginj, od katerih pa sem pozabila ime.

Njihovi škratki so pa tudi (po spominu, ker knjige o keltskih legendh nimam pri roki) bolj na zlobni strani =)

Sicer mi je praznik povsem simpatičen, a se je ohranil predvsem zaradi dveh razlogov:
1. Angleškega gospoastva nad Irsko in ker je bil sv. Patrik katolik in ne protestant, je kot njihov nacionalni zavetnik simbol njihove nacionalnosti
2. zaradi žalostne prteklosti(mal poglej zgodovino angleškega zatiranja- Bloody Sunday še ni bila najhuje) so Irci, tako kot Slovenci, pijanski narod in jim je praznik izgovor za konzumiranje Guinessa, Killkeneya in Jamesona.

Tako na hitro.
Pa še ena ponarodela irska pivska pesmica - od vedno super Dublinersev od katerih sta dva umrla zaradi alkohola (en je umrl sredi koncerta)

http://www.youtube.com/watch?v=PuUanDlD9vg

lp
Niki

P.s.
Samo da povem, da mi je tale blog izredno pri srcu in res vsaka čas za voljo in energijo =)

veri pravi ...

O, hvala, vsak dan se kaj novega naučim:). Deteljice so sicer najprej predstavljale upanje, ljubezen, vero in srečo, potem so jih šele zasegli bogovi (najprej keltski: Dana, Njord, Lugh, Cuchulain) - to sem si letos prej prebrala, ko sem iskala pravljice o teh škratkih, pa sem našla vse skupaj tukajle, se splača prebrat:
http://www.unicorngarden.com/leprechauns.htm
Sicer sem link dala že zgoraj, samo je fajn stran, najprej opiše simbole in ozadje, potem pa je zgodibca, ki smo jo brale. In tile škratki so dobri - leuprecheumi so bili najprej zelo gostoljubna in prijazna bitja, potem so ljudje izdali njihovo zaupanje in zdaj so samotarski in včasih kakšno ušpičijo, ampak niso pa zlobni (to sem prej preverila, pri nas je to esencialnega pomena:D)

Prazniki in popivanje... hm, praznike povsod spremenijo v pijanko, se mi zdi, na žalost... Neverjetno, kako so se ljudje na čisto vseh koncih sveta naučili delat alkohol, čim so se ustalili! To mi nikoli ni bilo jasno, ampak kaj češ, vsega ne razumem. Meni se je vedno zdelo škoda sliv za slivovko:D.
No, oni naredijo pijanko iz Patrikovega, mi imamo pa pravljice, vsekakor se mi zdi, da držimo boljši konec:)