Komur se ne da brat vsega, naj prosim samo poklika in si zapomni in priporoči povezavi o
kuhinjah in
računovodstvu, to je bistvo te objave, hehe. Če ste si pa ravno skuhali čajček in si v tem mračnem vremenu vzeli 5 minut zase in se jih odločili porabit za moje nakladanje, potem pa izvolite brati dalje mojo kačo:D.
Kriza, kriza, kriza. Na vsakem koraku. Poln kufer je imam. Vsi govorijo o njej, vsi se je bojijo, vsi jamrajo, vsi tarnajo, kako bo samo še hujše, kako nam je grozno, kako je treba zategnit pasove, kako samo trošimo, nam gledajo v vozičke, kako si vendar še privoščimo še kako bedarijo, če pa je kriza in delajo baje celo na tvju (ga nimava, tako da vem samo iz 2. roke, haha;) prispevke o tem, kako smo grozni in se nimamo več radi, itd... Naj grejo nekam:D To je vaš svet, ne moj. Mi se mamo radi, radi, radi, radi... tudi kadar je kriza;).
Ja, vem, zmanjšali so nam dohodke, res je, pozna se tudi nam, j* ga. Ja, smotano je, če ne veš, kaj boš lahko privoščil svojim otrokom, vem - mam tri;). Ampak
računam, da vseeno ne bo ves čas tako, kot je zdaj in zdaj so še mali in najmanj materialnega rabijo in rabijo največ našega časa, ki je pa zastonj:). Tako da sva ravno zadnjič z alfa samčkom razglabljala, da sva si izbrala idealen čas za otroke - zdaj jih kriza prav malo briga in tudi midva nimava časa kaj dosti trošit, ker se to z malim pač ne da;D.
In sama nočem samo jamrat, rada bi naredila kaj, da bi bilo boljše, rada bi bila del rešitve, ne del problema. Ampak ker profesionalno to težko dosežem, saj moja stroka ni ravno strašno iskana, pa tudi ne gonilo gospodarstva:D, se moram znajt drugače, da najdem svojo kapljico.
Ker hvalabogu nisem politik (to se mi zdi res grozno delo), nimam nekih velikih rešitev,
ne verjamem, da je rešitev v tem, da si nihče nič več ne privošči, ker bo to prineslo samo večjo brezposelnost. Verjetno pa je pametno sploh v takem času premislit, kam vložiš svoj denar.
Če si že nekaj privoščiš, da je to dobro narejeno, da ti ni žal in si vesel, da si si to privoščil, skratka, da te zadeva osrečuje, ne da se jeziš, da si brezveze zapravljal denar za nekaj, kar ni dobro narejeno.
To je en razlog, zakaj pišem to objavo.
Drugi pa je enostavno to, da
bi rada doprinesla svoj mali lonček, svojo kapljico v morje rešitve - vsaj za koga... Ker pač nimam neke velike rešitve, kako "zagnati gospodarstvo" (kako mi gre ta fraza na živce! Verjetno zato, ker jo vedno uporabljajo tisti, ki nimajo pojma, kako:D), sem gruntala, kaj lahko sama naredim in
bom poizkusila pomagati pač tistim, za katere vem, da so dobri (zame pač - torej pošteni, iskreni, pridni in prijazni;).
Mogoče ste opazili, da na tem blogu ni reklam, od tega nihče nič ne služi, ne jaz, ne nihče drug, vsaj zaenkrat ne:D. Ampak dobra prijateljica iz otroštva si zasluži, da zanjo človek pošlje k vragu principe;) in isto lahko rečem za drugo fajn punco.
Torej bodite dobri in preberite to eno in edino reklamo za dve fajn punci, ker je v tem času malo težko začet ali furat dalje biznis, ok?;) Saj bom kratka;) (ja, saj vem, kaj si mislite ("Ja, seveda!"), ampak se bom potrudila, ok?;) Nobena od teh reklam ni plačana, bom pa imela vseeno veliko od tega, če se najde kdo, ki bo našel pot do njih prek tega bloga - temu se reče veselje, ko gre nekomu, ki ga imaš rad, dobro:).
Če poznate koga, ki potrebuje pošteno računovodjo, da vam odfeclja vaše štrene, potem priporočam
servis Tabularius, več o njem si lahko preberete na
njihovi spletni strani, sama se na računovodstvo ne spoznam, tako da niti ne vem, ali je poštenost v tem poslu iskana lastnost oz. vrlina ali ne, samo nekak se mi zdi, da je fajn, če lahko računovodji zaupaš:). In tej punci jaz zaupam:). Res nisem nek strašen ljudomrznež, ampak vseeno ne dam za vsakega roke v ogenj, njo pa poznam od 8 leta dalje in je fajn punca, pa vsi njeni tudi:).
Če pa ste srečkoti in si želite obnoviti kuhinjo, mogoče ste taki srečkoti, da ste našli boljši prostor pod soncem ali samo vaš prostorček pod soncem in rabi ta prostorček eno fajn kuhinjco, potem se obrnite na
salon kuhinj Gros-Novak, kjer garantirajo brezhibno montažo, se držijo rokov in so zelo prijazni in pošteni, baje tudi povejo po pravici, če se kak matematičen izračun ne izide - sicer pa se potrudijo ugodit vašim željam in načinu kuhanja:).
Takole, za motivacijo: boste lahko take torte pekli, hehe. Ja, vem, to je bila torta za Lejlin 4. rojstni dan in je še nisem objavila, pride enkrat... Upam, da do naslednjega Lejlinega rojstnega dne že... Bom počasi morala pohitet z objavami:D... Ja, se strinjam, kuhat se da v kakršnikoli kuhinji (ta je narejena v eni zelo stari zelo dotrajani kuhinji:D), ampak v taki po svojem srčku, je pa bolj luštno:).
O kuhinjah samih nimam kaj dosti pojma, razen uporabe, seveda:), si pa lahkosvašta o tem preberete na
temle blogu. Vem, da so važni materiali (kot vedno), pa kako je narejeno (kot vedno), pa da je cena dostikrat sorazmerna s kvaliteto materialov;). Ampak je še en kup cak in ker nič ne zgleda, da bi si prav kmalu rihtala novo kuhinjo, bom te nasvete rajši prepustila strokovnjakom:).
Tako da: bodite dobri, poklikajte tile dve edini povezavi, ki sem jih kdaj res promovirala in če kdo kaj takega rabi, se spomnite na to, da ste že nekje brali, da so pa eni fajn;). Nič drugega, vzemite to kot vašo kapljico v morje rešitve, ok?:)
Pa seveda če imate vi kake ideje, male ali velike, kako bi tole našo državico iz dreka potegnili, na dan z njmi. Konkretni predlogi za konkretne ljudi. Kaj lahko naredim jaz ali ti? Mogoče se kdaj kje najde kdo, ki bo kaj od tega lahko uporabil...
Sama bom napisala še kakšno idejo, kako se imet fino brez velikih finančnih vložkov, pa kako se da kje kaj prihranit, recimo, mogoče celo kje, kjer nikoli niste pomislili, da bi lahko... Za še kake ideje pa se priporočam.
6 komentarjev:
En predlog za varčevanje oziroma kje lahko vsak začne, ko smo ravno pri naši branži (hvala še enkrat :-):
Večkrat na željo stranke odpeljemo še povsem solidno pohištvo in belo tehniko na odpad. Čeprav za nas pohištvo in aparati niso več uporabni, bi nekomu drugemu prišli zelo prav. Odpelje se ga lahko tudi na RK ali Karitas, tudi na Bolhi ali kakem drugem portalu se ga lahko podari ali proda po simbolični ceni.
Ko zamenjamo plinsko kuhališče za indukcijo, nam ostane precej neuporabne posode. So tudi ljudje, ki znajo tako posodo uporabiti naprej, zakaj jo ne bi dali na RK ali podarili mlademu paru, ki si na novo ureja stanovanje.
Nenazadnje pa lahko marsikaj recikliramo. Recimo kozarci za vlaganje so vsestransko uporabni. Ampak mislim, da je naša ljuba večna optimistka zagotovo že kaj napisala na to temo :-).
evo ne kometiram velikokrat, ampak tokrat me je tema bolj pritegnila kot sem mislila.
tako kot si omenila- varčevanje ne more biti odgovor na krizo (poglejte si kako so v zda zmanjašali dolg- spustili do favke in potrošnja se je povečala, svet rešen). Resno pa človek lahko samo pomaga sočloveku in čeprav ne mislim, da je to pot za vsakega; bi veliko rešili z socialnimi podjetji, ki bi bili motivirani za reševanje problemov marginalnih skupin.
In seveda sem zdaj zašla: kar sem hotela napisat je: veliko jih je, ki so ostali brez službe in veliko od teh postaja malodušnih in depresivnih. Ta pot je pot v pogubo... Pojdite ven, poiščite nekoga, ki steguje roko in mu pojdite nasproti. Ta človek bo bolj pomagal vam, kot vi njemu.
pa prosim vsi si oglejte film: pay it forward...
Super lepo napisano Večna optimistka. Pa tudi ime je primerno. Rada berem tvoj blog, ker je prisrčen. Da ne omenjam koliko super idej imaš. Sedaj te pa prosim, če bi lahko napisala še recept in postopek za to prekrasno palčkovo hišico, ker bi moja mala palčica 3 dni vriskala od veselja, če bi dobila tako tortico za rojstni dan.
Hvala!
Pa še naprej ostani tako optimistka!
Lp, M.
Kar se uporabnih stvari tiče, se absolutno strinjam s tabo, (ne morem te klicat glih kuhinje:D), je pa res, da je včasih pri oblekah in igračah to kar problem - stvari, ki jih sama še vedno nosim, niso šle čez pri raznih humanitarnih zadevah, ker pač niso več perfect, včasih je kaj za popravit, nekatere so sprane... ampak meni uporabne in jih dalje nosim... Meni je bilo to zelo čudno, ampak ker tudi v revnejših deželah dostikrat niso marali najinih cot, češ da niso dovolj lepe, sva se sprijaznila, da jih pač nihče noče in jih ponosimo do konca. Mogoče se je to zdaj kaj spremenilo, sem se pa lani nekaj časa kar ukvarjala s tem, kje bi bili veseli česa, sem mela že napisane vse ideje z linki in vsem, pa pol stvari ni delalo (na telefone se ni nihče javil, linki niso delovali, itd... ali pa so rekli, da tega imajo že dovolj, sploh igrač se povsod otepajo, kar mi je čudno, toliko pa jih spet ni, gotovo obstajajo otroci, ki bi jih bili veseli...), tako da sem ostala pri ideji, ker sem našla res malo takih, kjer bi z veseljem kaj vzeli (saj ne vem, a je to dobro ali slabo - po svoje fajn, če ljudje ne rabijo).
Najboljše je dat nekomu, za katerega veš, da rabi, direkt, lahko prek bolhe, podari.si, ali če ga osebno poznaš... Je pa včasih to težje kot se zdi, vidim pri dojenčkastih cotkah, za lepe je zanimanje, za malo manj lepe pa ne ravno...
Kar se reciklaže tiče, imaš temo ob strani, klikneš, pa ti vrže ven vse, kar je bilo objavljeno iz recikliranega materiala, ne spomnim se točno, če je bilo kaj o kozarcih, tega sploh nisem štela kot recikliranje, ker se mi zdijo kot navadni kozarci - ves čas uporabni (zato sva jih mela pa celo klet polno:D), se jih da pa vsaj vržt v zabojnik za steklo, pokrovčke pa v embalažo, pa si že nekaj naredil:) Bo treba manj surovin:)
Kar se obupanih brezposelnih tiče - ne vem, če kateri od njih bere blog, ampak vsaj proti malodušju bi pomagalo prostovoljno delo - narediš nekaj dobrega, ohranjaš socialne stike,... dobiš občutek, da ima tvoje življenje smisel, skratka (če nimaš malih otrok in jih imaš lahko doma, to ti tudi osmisli neslužbo:).
Sicer pa za motivacijo:
- lani je noseča punca dobila službo, čeprav je povedala, da je noseča in čeprav ni bila točno tisti profil - je pa dobra in fajn punca, to je pa res:). Žal je za stalno niso mogli vzet, ampak njej je pomagalo že to, da je imela službo do porodniške in potem porodniško.
- kolegu, ki pri 33 še ni imel 1 dneva delovne dobe in tudi ne neke strašne motivacije za delo:D, živel pri starših, itd... je vseeno dal šanso človek, ki ga je spoznal v fitnesu, kamor je šel prek zavoda za zaposlovanje (baje dajo neke karte) - in zdaj prodaja v njegovi trgovini, oba zelo zadovoljna:). Včasih moraš bit samo ob pravem času na pravem mestu in predvsem POVEDAT, da iščeš delo. Seveda pa ni nobene garancije, kdaj se bo to zgodilo, ampak več kot daš življenju priložnosti, da te nekdo najde, večjo možnost imaš, da bo to prej in ne slej.
M, palčkasta tortica pride, pocukaj me spet, če pozabim (mam slike naložene in čakajo v "osnutek", samo teh osnutkov je nekje okoli 200 ob zadnjem gledanju, pa fotkič je poln "novih osnutkov", pa pol sploh ne slikam:D... tak da mi stvari zbežijo iz glave).
Tudi jaz imam slabe izkušnje z oddajo rabljenih stvari. Imam pa tudi dobre. Zaenkrat oddajam stvari v Bosno in nihče se še ni pritožil, da mu kaj ni prav. Kar se portalov tiče: podarim.si ima vedno hakeljc preprodajalcev (ko se pripeljejo s 150.000 eur dragim terencem po otroške obleke in jih rutinirano vržejo v prtljažnik, ti je jasno, da jih bo 60% pristalo v kanti, ostale pa bodo prodali), zato raje uporabljam bolho. Dam kakšnih 20% nižjo ceno kot je najcenejši primerljiv izdelek na bolhi in ko pridejo po stvar, jim podarim še druge stvari za otroke. Do sedaj so bili vsi zelo veseli in po mojem bodo stvari tudi uporabljali.
Vera: če se ti zdi, da vsi vihajo nos nad tvojimi starimi oblekami, si lahko ponosna nase, ker očitno zadeve ponosiš do konca in nisi nek fensiator, ki neekološko menjava obleke kot gate. :)
Ronja lepo napisano. Jaz mislim,da je jamranja enostavno preveč. Dajmo raje kaj naredit. Mediji itak samo napihujejo zadevo. Saj vem, da verjetno ni vsem lušno tako kot je bilo nekaj časa nazaj ampak če pogledamo še malo več nazaj. Naši stari starši so preživljali drugo svetovno vojno pa niso tako jamrali kot mi zdaj.
Objavite komentar