petek, 26. junij 2015

Bratislava

Zadnjič me je prijateljica vprašala, če smo sedaj, odkar živimo v hiši, več doma in ne hodimo več toliko ven, na izlete in v naravo, pa na lutke itd. - tak občutek je dobila tu na blogu. Bilo je prav hecno, ker me je to vprašala, ko smo se ravno vrnili iz Bratislave, kamor smo šli za prvomajske počitnice:). In sem ugotovila, da zadnje čase res nič ne objavljam (ali celo ne slikam), ko kam gremo (gremo pa še vedno, samo nič ne objavim). No, ampak Bratislavo sem poslikala:)
 Takole nas je pričakala - in nama so se kar zbudili spomini iz 80ih v Jugi... Ti bloki so nam zapisani v krvi:D.
 Potem smo se zapeljali čez njihov najbolj znani most...
Ko smo se nastanili v hostlu, smo šli peš po centru in našli tole lepo modro cerkvico.
 Igrišča so takšna kot pri nas in na splošno je celo mesto precej podobno Ljubljani. Nama je bilo to všeč, ker smo se počutili zelo domače:). In kadar potuješ z otroki, je to, da se počutiš varno, dobro, ne dolgočasno;). Našli smo celo par zakladkov.
 Tole je bil naš hostel iz njihovega dvorišča (sprednja stran lepo izgleda, zadaj pa je tak:D). Naš začasni domek je bila sobica 3. okno od zg. navzdol na desni.
 Kdor se sprašuje, ali na tako potepanje vzeti voziček ali ne, naj mu olajšam muke dileme: ja. Najljubši alfa samček bi ga sicer pustil doma, vendar mi je bil kar hvaležen, da sem vztrajala;). Otrok lahko not zaspi in nanj lahko navesiš svašta, že samo zato se ga splača vzet:). Pa ob kakih prometnih cestah je to veliko lažje kot lovit malčka okoli...
 Tale kip v centru mesta nam je bil vsem zelo zanimiv...
 In izložbe z njihovim krtkom...
 Potem smo se povzpeli na grad...
 kjer nas je pričakala tale "Meduza"...
 Temnolaska je bila čisto očarana nad količino lišajev... (kaj češ, mami in oči biologa:D)
 Na gradu - vhod.
 Pogled iz gradu na slavni most.
Na levi vojščak-kip, ki straži beli grad, na desni pa je njihova zavetnica in svetnica, bivša kraljica, ki je bila potem izgnana in je svoje življenje potem posvetila ubogim.



 Otrokom sem naredila zvežčiče za risat za seboj, vendar je na to palila samo tavelika, zato pa ona toliko bolj:D. Narisala je vsa igrišča, na katerih smo bili, slovaško zastavo in pot tja in nazaj. Če ne drugega, je bil bolj mir v avtu:D
 Slovaki se za razliko od nas ne sramujejo svoje partizanske zgodovine:).
 Stojnica z ne preveč prijaznimi prodajalkami, ampak toliko bolj prijaznimi punčkami:)
 Malica pod drevesom.
 Prizori, ki jih ne vidiš pri nas: tam so parki za uporabljat, trava za to, da se po njej hodi, mamice dajejo dojenčke na travo, nosečnice delajo jogo tam... Meni je bilo ultra simpatično!

A zakaj ravno Bratislava? To so naju spraševali res čisto vsi in kar se mene tiče, je bil odgovor "ker si je lubi to zaželel" in večinoma sem imela potem mir, kakšen se je pa vseeno vprašal, kaj za vraga pa on vidi v Bratislavi. "Simpatična mu je bila." In je res simpatična:). Meli smo se fajn, čeprav ni nekih strašnih znamenitosti  (razen piva, ki pa ga nisva poskusila:D) in še v vodiču ni kaj dosti napisanega:D. Ampak za prvič v razširjeni zasedbi je bila odlična:).

2 komentarja:

katja pravi ...

hehe me veseli da sme sokriva za tale fajn članek :-) Bom še kdal kaj vprašala..včas so rekli:kdor jezika špara kruha strada..:-)

katja pravi ...

hehe me veseli da sme sokriva za tale fajn članek :-) Bom še kdal kaj vprašala..včas so rekli:kdor jezika špara kruha strada..:-)