Sreča je v malih rečeh, pravijo. In ob nekaj pogojih - dokler smo vsi zdravi, imamo za pit, jest, toplo doma itd... je to čisto res:). In se ti zgodi včasih, da prideš ravno pravi čas mimo nečesa srčkanega...
Ne, ne mislim punc, čeprav sta tudi srčkani;). Poglejte bližje!
Še vedno ne vidite? Še malo bližje!
Jap, šuštarčki se zbirajo in odpravljajo spat oz. na prezimovanje. A niso srčkani v svojih rdečih oblekicah?
Poglej tegale, mami!
A niso luškani?
A bi šli na travico?
In ko se naveličata žužkov, se Ronja takole zapodi za golobi - ima strašno veselje jih podit... Meni je malo hudo za golobe, ampak po drugi strani jim pa tu ni ravno hudega (tudi se ne ustrašijo, dokler jih res skoraj ne pohodi:D)...
Lejla pa jih nikoli ne podi, ona je škratek. In tole drevo je kar klicalo po tem, da nanj spleza kak škratek:)
PS: sestrica moja, oz. teta, kot vidiš nosita škratovski puloverček in pončo:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar