Strunjanske soline

No, ker sem jih že dvakrat opevala (v ideja za izlete in v objavi o Sečoveljskih solinah), jih bom vseeno objavila, čeprav smo šli tja že predlani (tisto malo oranžno je Ronja, Lejla je komaj kak mesec stara - v zimskem slingu - homemade:), no, saj je pajac tudi, ampak zanj verjetno ne bi nihče vprašal, za sling pa vsi sprašujejo, kje sem ga kupila). To je bil en prvih daljših (torej "celodnevnih" izletov v 4):

Te soline so "samo lepe", ni nobenih stavb (no, vsaj ne delujočih), niso več delujoče, ni predstavitev, kako se pridobiva sol (ampak tisto je Ronja opisala kot: "totaln dolgčas";), tako da otrokom verjetno tu ne bo nič manj všeč, vsaj malim ne:)

So pa luštni mali mostički, plitvinice, nasipi,...

zalivčki:

sprehajalne potke,

in sonček - in to sredi zime!!!  In dokaz, da je bila z nami tudi novorojenčica:)

in v teh kalnih mlakužah bodo ostrooki ribiči videli celo ribe!

  Ker mi je ravno ostal prostor, bom tu odgovorila še na pomisleke ljudi, da je otrokom vseeno, tudi če nikamor ne gremo in smo ves čas samo doma na vrtu oz. pred blokom in da se torej ne splača nikamor jih vlačit:

- Prvič za moje otroke nisem čisto prepričana, da je tako, ker vidno uživata, ko se kaj dogaja. Seveda pa se je treba zavedat, da otroci gledajo svet drugače in da ne bodo uživali na predstavitvi zgodovine solin, da jim ni mar, kako stari so kapniki v jami ipd... Zato vzameš s seboj škatlo piškotov in dve flaški toplega čaja (oz. pač za vsakega otroka eno, da ni kreganja;) in med malico si lahko v miru pogledaš še razstavo. Otrokom (vsaj mojim) zelo dogaja, če lahko jejo kje drugje (očitno sta tudi onidve usekani na hrano, kaj naj rečem...)

- Drugič pa se mi zdi pomembno to, da uživava tudi midva. In midva ne bi uživala 100x pod našim blokom. Kdaj pa kdaj je prav fajn, ampak cel dan viset na igrišču, kjer "imam preštete kamenčke v peskovniku in poznam vse mravlje po imenu", pa bi mi postalo dolgčas. In najljubšemu samčku tudi (še prej;). Če bi bila sama (midva, brez otrok), se ne bi nihče spraševal, ali ima smisel, da greva v Postonjsko jamo, na soline ali kam drugam: vsi bi bili navdušeni, da kaj počneva za vikend, da je to dobro za zvezo, itd... A potem ko imaš otroke, pa to ni več fajn za odrasle? In če mi uživamo, to apriori pomeni, da oni ne? Meni se zdi, da v eni normalni družini velja prej obratno: ko en član uživa, začne to zanimat še druge... Tako se nama da bit cel dan zunaj, tako se onidve zamotita z nečim, kar je drugače kot ponavadi, vidita, da je svet raznolik... 

Ne delam si utvar, da "kaj odneseta" od učih poti ali razstav ali ne vem česa... V smislu "znanja o tem" gotovo ne. Vendar pa ne podcenjujem "latentnega učenja", tega, kar se "naučiš" tako sproti, mimogrede. To ni ciljano znanje, da bi zdaj vedeli, kako so sol pridelovali, zato bomo šli na soline kdaj kasneje, ko bosta že v šoli. Ampak občutek, da na svetu obstaja mnogo različnih stvari, poklicev, zanimivih dejavnosti,... to pa mislim da lahko dobiš na ta način. Občutek, da se da eno stvar naredit na več načinov, recimo. Pa raznorazne malenkosti, ki si jih prisiljen sproti povezovat, ti dajejo širino. Vem, da je meni to veliko pomagalo, čeprav nismo toliko okoli hodili (vendar sem imela srečo, da sem imela starejšo sestro, ki se ji je prvih nekaj let dalo igrat z mano, pa da sta moja starša po zanimanjih različna kot dan in noč).

In to, da onidve ne občudujeta kapnikov na isti način kot midva, ne pomeni, da kaj manj uživata - in zato mislim, da se splača.

Zato in zato, ker smo takrat skup, ker vsi delamo nekaj skupaj, vsi se čudimo istemu velikemu kapniku, vsi se kdaj zagledamo v isto sliko na razstavi... ali pa iščemo vsak svojo favoritko... in se o tem pogovarjamo. To se mi zdi pa vseeno bonus pred še enim dnem pod blokom, čeprav je lahko čisto fajn na domačem igrišču, ko si lahko bolj sproščen, ker točno veš, katero igralo bo ledeno in je treba zraven stat, katero je pa ok in dovolj nizko, da pustiš otroke same gor plezat in samo od daleč opazuješ. Oboje je ok, zato pa mi oboje delamo;). Poleg tega: roko na srce: koliko časa ste skupaj na vrtu, da vsi delate eno stvar oz. da delate nekaj skupaj? Večinoma takoj, ko se otroci zaigrajo, vsi skliznemo naredit kaj "nujnega" ali pa si vzamemo 5 minut zase. Kar ni nič narobe. Je pa vseeno fajn, da smo kdaj pa vsi skupaj, z istim ciljem, krepi timskega duha, hehe. In če je zanimivo tudi staršem, bodo dlje časa zdržali zraven;)

PS: ta teden smo hoteli it v Škocjanske jame, pa so nam jo virusi zagodli - pa kdaj drugič;) Če pa ste vi vsi bolj ali manj zdravi, uživjate še za nas!