Nabiranje gob aka iskanje škratov...

Najljubši alfa samček je nor na gobe. Ostali (razen malega, ki mu jih še nismo privoščili) pa jih rajši jemo (sploh midve z Lejlo, ona je nora na gobe, ker jih imajo najrajši škratki...)

No, ampak otroke je tako in tako fajn odpeljat v naravo (pravo naravo, ker najljubši samček tehle zelenih zaplat ne šteje za naravo;) ampak kot bi rekel naš profesor mikrobiologije: "To je vse živu!";)) in ker je jesen, gremo vsako leto nabirat gobe:)

Takole sta se punci zapodili..

Kaj pa mali? on je komot in se je lepo pustil nosit;)

Punci rjave gobe med rjavim listjem ne zanimajo tako zelo, zato je bilo treba naredit zadevo malo bolj zanimivo... V takihle luknjah seveda živijo škratje, kot bi vam razložila najljubša svetlolaska.

Ampak tudi ona je bila presenečena, ko je njena sestra enega čokoladnega škrata dejansko našla! Potem sta seveda poiskali še enega:) Tavelika me je sicer malo sumničavo gledala in kar direkt vprašala: "mami, a to si ti nastavla?":D Ampak namen je bil dosežen:) Sta ju seveda takoj zmaznili in s tem zdržali cel gobarski pohod.

Lubi se je sicer jezil, češ da to nabiranje gob ni pravo, da je to iskanje škratov in to ne šteje, pa da smo naredili čisto premalo kilometrov, pa da to ni to, pa da smo počasni itd... Ampak v bistvu mu je šlo na živce verjetno predvsem to, da ni bilo gob in sem samo jaz našla enega jurčka, pa še ta je bil bolj mali...

Tako da zdaj ga  pošljemo na gobe zgodaj zjutraj, ko mi še čorimo ali se stiskamo, hehe:)

Bomo pa vseeno vsako leto šli vsaj 1x zraven, ampak vsekakor ne več sem, ker tu smo bili že 2x in nikoli ni bilo nič:D.

No, ker nismo našli gob, smo se morali zadovoljit z malico, prinešeno od doma: korenčki, sadje, čaj in sendvički s papriko, topljenim sirom in še nečim, česar se ne spomnim več...

Tudi mali škratek je želel svojo porcijo, ja.

Neverjetno kako hladno je postalo:(

Mali iz svoje flaške ne mara pit, iz sestricinega bidona pa... Itak!

No, to je pa njegova malica:D

Pa vi? Ste že šli letos po gobe? Mi jih imamo že precej nasušenih, zamrznjenih, pojedenih... Sva z Lejlo danes delali prostor za lučke v zmrzovalniku in zgroženi ugotovili, da so gobe povsod... Ampak ker se ne dava, so zdaj not tudi lučke, seveda (kaj ste pa drugega pričakovali? Sladoledu se pa tudi ne odpoveva zato!;) Ja, ja, moji geni so šli naprej, hehe)

Gusarska darila za nečaka - letos

Letos sem poklicala svakinjo, da preverim, v kateri fazi je mali nečakec letos - in je SPET v gusarski fazi! Ja, kaj naj? Potem pač spet gusarska darila... Pravijo, da je 4. rojstni dan fantkov tako in tako vedno gusarski...

Torej začnimo: tokrat v obratnem vrstnem redu: najprej torta, potem darila, ok? (se mi ne da slik prestavljat, ok?:D Ne nisem lena, mam bolj pametno delo, recimo srfat, se crkljat, same veleume - za kaj bolj pametnega sem pa danes preutrujena - zakaj zveste enkrat, ko spet najdem čas za pretočit slikce;)

Ja, torta "smrtna glava" ima luščine od jajc za oči - brez skrbi, sem jih prej dobro oprala in dala v pečico (vročo od torte) na 220°C, nihče ni zbolel;) I play safe, kar se tamalih tiče, sem (na svojo srečo in nesrečo vseh, ki sovražijo dolge poste) preživela svoje "adrenalin đanki" dni:). Torta je bila impro liga, moj svetli biskvit, namočen seveda in namazan z domačo marelično marmelado (hvala, dedi:) in kremo iz smetane in bele linolade (morala je biti bela krema, da ne bi slučajno kaj čez sekalo - zato tudi nisem dala not sadja - ker rado pronica skozi kremo in naredi take grde fleke, čisto neprimerne za eno spodobno smrtno glavo), čez pa je bila šam krema (nimam pojma, kaj ljudje tako komplicirajo okoli tega šama, saj ni nobena znanost! Sploh pa - kaj je narobe z znanostjo:D?)

Torto sem spekla v tistem pravokotnem pekaču, ki so ga imele že naše babice (Emo;) in jo razrezala v obliko tele lobanje s kostmi, potem pa lepo sestavila vse skupaj s kremo in na koncu obmazala s šamom. Potem pa samo še okraševanje: oči kot rečeno iz jajčnih lupin, porisanih s flumastrom, not sta bila pa dva Smartija (čokoladni bonbončki, predno se kdo usaja: nimajo umetnih barvil:D) in zobje in nos iz temne (!) čokolade. Okoli sem potresla modre sladkorne mrvice, ki simbolizirajo morje in poskrbijo, da se bela torta boljše vidi na belem pladnju (đabičarski pica krožnik, če koga zanima:D).

Ok, zdaj pa letošnja darila: zgoraj vidite Gusarsko pobarvanko (sprintani raznorazni gusarji, ladje, meči, zastave,... za pobarvat, nekaj je od tu, nekaj pa malo tu, malo tam) in Gusarske nalogice (poveži pike, reši labirint, pobarvaj in izreži dele za lutko in jo sestavi, itd... to je spet pobrano iz širnega neta, preveč naslovov, da bi vse lepila), spodaj pa so Gusarske domine in Gusarski spomin (tudi to oboje sprintano od te pridne čbelce). Raztresene vidite še zlatnike iz kartona (reciklirane škatlice - najljubši alfa samčke me že ves čas zafrkava, ko jih vedno razrežem in spravim... tako zelo, da jih je zdaj še sam začel:D), okrašene z lepilno pištolo (da je bilo reliefno, kot kovanci) in posprejanih na zlato, kot se za zlatnike spodobi:) (zadnji del - sprejanje - je bil daleč najbolj zahtevna reč - v sobi tega ne moreš delat, ker v eni spi dojenček, v drugi pa punci, tako da sem šla inkognito na hodnik bloka in upala, da ne bo nihče prišel mimo in me najuril:) - no, ni prišel in tudi se sploh ni čutilo (smrdelo) tako kot po navadi, ko sem delala to notri (dokler nisem imela otrok)).

Zlatniki so bili seveda spravljeni v usnjenem mošnjičku (iz pravega usnja, lepo prosim, čisto avtentično:) - nisem komplicirala, samo krog, po obodu katerega sem naredila luknje (z luknjačem) in skoznje napeljala ozek usnjen trak), levo od mošnjička vidite teleskop, za njim sporočilo v steklenici (več o tem v nadaljevanju), pa dve kapitanovi kljuki (fantiček ima še prav tako predšolskega brata:) in dva meča (glej razlago prejle - sploh pa - saj se ne moreš mečevat sam s sabo z enim mečem, a ne? Meča morata po definiciji bit dva;). Aja, moji punčkasti punčki, ki nista hoteli prit pogledat loka in mečev na srednjeveških igrah, sta zahtevali še meča zanju... Hehe, punci, čez par let se bosta še tepst začeli:D. No, ostanimo samo pri papirnatih mečih, ok?:)

In še katapult, ki ga nekdo nestrpno pričakuje;). Sem že povedala, da ne pričakujta preveč, ok? Res je enostavna reč: podlaga je v tem primeru iz palčk od lučk (tega se nam kar nabere:D, moram porabit, da mamo izgovor:D), lahko bi bila pa tudi samo ena deščica, nima veze, čeprav daje to še malo prožnosti zraven, tako da je že ok, da jemo lučke, hehe. No, na to podlago, karkoližebo (ampak vseeno priporočam lučke, win-win), nalepite dve leseni kljukici (lesene boste lažje in boljše zalepili). Ko se vse skup dobro posuši (fajn je vmes obtežit, ja), pa z elastiko pritrdite še plastično žličko. Zadeva dela - in to prav dobro:). Smo že doma preizkušali, pa tudi slavljenec je imel kar dela z nijm:)

In teleskop. Malo sem ga zakomplicirala, ja. Tale moja varianta ima namreč 3 "leče", da je bolj pravi (iz pokrovčka za skuto - ja, tudi tega gre pri nas ogromno... skuto namreč rabiš za ponarejeni tiramisu... pa za višnjevo torto... pa za... ok, ok, lačna sem, ja, že nehujem:)). No, skratka: spodnja rolica je iz tulca od wc papirja, zgornji del pa iz plastičnega kozarčka, oboje sem oblepila s tistim debelim, močnim srebrnim lepljivim trakom (če me ubijete, ne vem, kako se mu reče).

Teleskop se da dejansko raztegovati kot pravi in tudi vidi se skozi (vendar slabše - za razliko od pravega:D).  Ampak verjetno od igrače niste pričakovali, da boste zagledali skrivnostni otrok;).

In seveda obvezna meča: diagonalno zvit časopisni papir, zvit v ročaj, gor še kos kartona, pobarvanega v ščit in vse skup pritrjeno še s trakcem kartona, ki ga zavijete okoli meča, da drži ščit na mestu).

In kapitanovi kljuki, spet za vsakega brata ena. Rabite plastični ali papirnati kozarček ali kaj podobnega, izrežete v dno luknjo, žico zvijete, da nikjer ne štrlijo odrezani konci (če bi se slučajno folija obrabila, da se ne bi kdo opraskal, ja sem že rekla, da pri otrocih pazim:D), upognete žico v kavelj in ga ovijete z alufolijo, ki jo trdno zmečkate v pravo obliko. Kavelj vtaknete z ravnim koncev v luknjo lončka in vse skup po potrebi pritrdite z lepilno pištolo, potem pa samo še okrasite vse skup s kartonom.

Skrivnostno sporočilo v steklenici: pokrovček steklenice sem ovila v vrv, steklenici odstranila nalepko in nalepila sos namesto nje, vanjo pa zvila nevidno sporočilo, napisano z limoninim sokom na natrganem listu papirja. Sporočilo morate podržat nad nečim topilm (svečo, toasterjem, električno ploščo, ali v pečici), da limona spremeni barvo in lahko sporočilo preberete. Se mi zdi, da bi to moralo bit všeč res vsem normalnim otrokom:D.

Še bližnji posnetek mošnjička z zlatniki:

In "darilna vrečka" - ne, nisem kupila nobenih čevljev, že dolgo ne:D, dobimo pa vreče od marsikod in nisem imela časa počečkat še spodnjega dela), sem samo narisala lobanjo in to je to.

Pa še gusarska majica, ki jo drži slavljenček:) Majica je morala biti malo bolj prijazna, saj je sicer mali gusar ne bi mogel nikamor nosit (saj veste, da male gusarje oblačijo mame, a ne?;)

Evo, to je to - gusarska darila za mojega najljubšega najmlajšega nečaka (imam še najljubšega starejšega nečaka in najljubšo nečakinjo:), punca ima še 2 teti, fanta, reveža, pa samo mene... - tako da ne glede na to, kakšna sem, bom vedno najboljša in najslabša teta, kar jih imata:D). 

Mali moj gusarček, lepo praznuj!

Gusarska darila od lani

Torej: kaj je dobil lani tamlajši nečakec za darilo? Vse je bilo gusarsko - in letos spet, ampak o tem kdaj drugič;) Lani sem mu sešilagusarsko zastavo,  majco z našito kravato in še malo poslikano, pa dve prevezi za oči in naredila gusarski zaklad, kamor sem vse to zložila. Pa seveda torta. No, pa pojdimo po vrsti:

Tole je gusarska zastava:

In ena od prevez za oko (sta dve, ker ima še brata):

Takole izgleda zastava od zadaj - sem našila nalašč z belim sukancem, da se vidi še na drugi strani...

Tole je tale majčka - doma sešita, poslikana, vse;) In sem videla, da je moje šivanje očitno že čisto na nivoju, ker je svakinja iskala listek, ko šla gledat, koliko je velikost:)

Ampak tako ima pa mali eno tako majčko, ki je drugi nimajo (mama pravi, da ji ni najbolj všeč, če imajo vsi iste reči v vrtcu, tako da je bilo to win-win:) Tole je bližnji posnetek našite kravate in napisa:

Tole je spadalo še k lanskemu darilu - ker se ne spomnite - naredila sem mu sedežno vrečo, spodaj je imela našito travo, na katero lahko "prilepi" (z ježkom) tele pume iz tršega filca (je bil nor na pume - vsak delček ima našit gor en del ježka, drugi del pa je našit na sedežni vreči) - eh, spet mi je obrnilo sliko, grrrr!

No, takole se je zabavala Lejla z zastavo (seveda moram naredit še njima kakšno - samo ker ne vem, kam jo bomo dali, to še kar čaka...)

In vse skupaj v gusarskem zakladu - škatli iz kartona in papirmašeja (doma narejena), oblepljena znotraj z rjavim filcem:

Takole je pa zaklad izgleda od zunaj - tista svetlo rjava je v resnici zlata...

Notri se je skrivala še gusarska verižica s krapovimi goltnimi zobmi (upam, da je krap, sicer me bo najljubši nekam poslal;) - evo, sem jih že dobila po buči - to je klen, da ne bo še kakšen ribič užaljen:D)

Takole je celo darilo izgledalo:

In še torta - takole smo jo nesli tja, na licu mesta pa smo dvignili še jadra in obeseili zastavo:)

In ladnijca je priplula do svojega gusarskega kapirana: 

Aja pa še ena drobnarija se je našla: tale okostnjak iz Fimo mase, ki se sveti v temi:

Tale okostnjak je čisto blažen in meditira:D

Je pa precej debelušen za okostnjaka:D

Ampak glavno, da je dobre volje, a ne?;)

Kaj pa ste vi naredili svojim malim gusarčkom? Upam, da ste dobili kakšno idejo:). Če pa ne, pa imam popravca v naslednji objavi, hehe. Tam bo malo več stvari, ki se jih da delat skup z otroki...

Ahoj! Vidim kopno:)

Majčki za prvi dan vrtca

Se samo na hitro oglasim, predno grem brskat med slike gusarske zabave (nečak je imel 4 leta in ja v gusarski fazi), ampak tole tudi že čaka na objavo in ker zdaj uvajate v vrtce, je verjetno pametno, da čim prej dam od sebe;). Torej: moja porodniška se na žalost počasi izteka oz. smo že na 3/4 in počasi bi bilo dobro, da se punci spet navadita vrtca, da se ne bojo vsi trije naenkrat uvajali... Zato zdaj hodita 2-3x na teden v vrtec (beri: v septembru sta bili recimo 5x:D), ampak tak je plan - počasi pač;). 

In kot je pri nas že tradicija, sta punci tudi letos dobili nekaj za oblečt za prvi dan vrtca. Ker letos ni bilo tako noro lepo toplo kot lani, ko sta dobili oblekici, vendar pa še ni bil mraz kot ko sta šli prvič v vrtec, sta dobili T majčki s kratkimi rokavi, okrašenimi s prtički:

 

Seveda sta gor njuni omiljeni živali: Lejlin lev in levinja (je vzg. v vrtcu prijazno komentirala, da ima lepa leva, pa jo je mala takoj popravila, da en je res lev, drugo pa levinja, da saj vidi, da nima grive:D) in Ronjina veverica in ježek. Sem imela srečo, da sem našla prtičke s temi motivi nekje v svoji skladovnici:) in tokrat nisem imela ravno dosti dela s tem, hehe:) Kar je bilo super, ker sem bila bolna...

In še nahrbtniček za v vrtec, star že par let, ampak se še tako lepo obnese, da ga še vedno z veseljem imata v vrtcu:)

Kakšne tradicije imate pa vi?