sreda, 24. junij 2020

Vilinska čajanka za konec šole

Spet je tu težko pričakovani konec šole, začetek počitnic, kakor hočete - najlepši del leta, skratka! Ok, najlepši del pride, ko bomo tudi mi na dopustu, ampak vsaj za otroke je to že to;)
Mi ga vsako leto praznujemo - ker itak praznujemo vse po spisku, kot ste verjetno že opazili;). Začelo se je čisto nedolžno - pač ko prvi otrok konča prvi razred, ne more bit vse čisto normalno, ne? In smo ji z malima naredili malo presenečenje za konec šole...
Nasledenje leto je seveda hotela sodelovat pri pripravi zabave
 in ker je 24.6. tudi dan vil, smo naredili vilinsko čajanko
In od takrat jo moram naredit vsako leto... Ne matram se vsako leto toliko kot prvo, ker pač včasih ne gre - življenje pride vmes, služba, sestanki itd... ampak vsaj nekaj se pa vedno da - in otrokom je glavno to, da se vidijo s prijatelji, ni treba, da je vse okrašeno kot iz kataloga Marthe Stewart;). Izvlečite kake pustne kostume in pol zabave imate že narejene;)
Ampak malo za navdih - kaj vse se da, tudi če nimaš veliko denarja (takrat smo bili res bolj na kantu, saj smo se ravno preselili in obnovili stanovanje, pa še z eno plačo)... Spekla sem koruzno pogačo:
Na lep pladenjček v skledice postavila narezane kumare in prosene kroglice:
In zraven naložila mafinčke ter male micene skodelice za čaj (ker vile so micene, naši mali pa so bili takrat tudi še miceni - zdaj smo že presedlali na tavelike šalce;):
Torej za hrano vam ni treba ne vem kaj zapravit, ko organizirate zabavo, če sami pečete:). Nihče ni pogrešal čipsa (ker vile in čips ne grejo skup, vile so taka mila občutljiva bitja, zato je bilo vse bolj nežno in zdravo)... 
Ok, hrana ni problem, kaj pa zabava? No, to je še lažje - mi smo naredili nekaj vilinskih kron in palčk in jih postavili na mizico:
Mali je nadvse užival v vihtenju vilinske palčke s trakci na koncu:
Potem sem jim pripravila en mali kotiček za barvanje rožic, ki se bodo odprle v vodi:
Pridno so jih pobarvali (ja, otroci radi ustvarjajo na tleh, ne samo moji;):
Najbolj čarobno pa je bilo, ko smo dali cvetke v vodo in so se razprli... Še sama sem bila presenečena, da je tako lepo delalo, ampak najbolj sladko je bilo poslušat njihove vzklike in občudovanje... Pa tako malo je treba...
Bom napisala ob priliki še navodila, če se le spomnim... To je bilo namreč res čisto vsem všeč!
Pa dekoracije? Mi smo se znašli kar s stvarmi, ki so se valjale po hiši... Iz starega darilnega papirja  smo izrezali srčke in jih skupaj z mašnicami in rožicami s kljukicami pripeli na napeto vrv...
Na drevesa pa smo skrili vse vile, kar jih imamo (in imamo jih kar nekaj;):
Takole nas je gledala zelena vila iz vil o pogumu, ki jo je dedek Mraz pred leti prinesel temnolaski:
In zabava je čudovito uspela! Otroci so bili srečni, mame pa tudi (pa očetje, da so imeli malo miru;). Letos se dobimo na bajerju, ker nas bo že preveč za na vrt in brez dekoracij, ker mora mami članek končat;). Igrice si zdaj mali že sami izmislijo in ker so naši mali gostje že tako različno stari in tako različnih zanimanj, jim nočem česa vsiljevat, zato se dobimo, potem pa prosto po prešernu:). Mafini pa bojo, mafini so vedno;).

2 komentarja:

Anja pravi ...

Praznovanja in tradicije so res fine! Pri nas smo letos tudi začeli s svojo tradicijo s prvošolko. In v popolni pozornosti staršev je zelo uzivala. Kasneje pa praznovanje nad katerim so seveda bile vse punce navdušene 😁

Anja pravi ...

Ko utegnem pa še vilinska zabava - zdaj ko vem da obstaja ta dan 😁😁 samo da iz škatel potegnem vile in naredim baner 😍