Oblekice iz starih srajc

No, čisto brez šivanja in ustvarjanja pa vseeno ni šlo tudi to poletje;) Tile oblekici sta punci prvič nosili, ko se je oči vrnil k nam na morje:) Ker seveda hočete vedno bit lepi in zrihtani za očija, ko pride (čim je spet z nami, takoj izgubi to čarobno moč in ju gleda poflekani od barve in s hrano v laseh, ampak tisti dan pa morata bit opicanjeni:)

Krasni sta tako in tako zmeraj, ampak jima pa tele "punčkaste" zadeve res pašejo:). 

Želeli sta še nekaj za lase in smo se odločile za trak - kar je bila super odločitev, saj smo 10 min. pred ladjo še prale laske;)

Ronijna verižica, ki jo je sama naredila:) Vozle je mami pomagala zavezat, sicer pa je to njeno delo:)

Oblekici sta narejeni iz starih bicinih srajc, rožasto blago pa je nek ostanek nečesa, kar smo pač našli v čudežni košari:)

Rokavčki so nabrani z elastiko, ki je všita not, spodnji rob in prsni del pa sta okrašena doma narejenimi "volančki" ("knife edge ruffle trim") Kaj naj rečem? Imam pač zelo punčkasti punčki;) Ne morejo bit vse punčke taki tomboyi kot mami, hehe;).

Na pomolu so vsi gledali samo njiju, ker sta se tako iskreno veselili, skakali in vriskali, ko sta zagledali očija:)

Lejla si je sama izbrala to dolžino - sama bi ji rajši skrajšala zadevo, ampak je vztrajala na "do tal". Ja, potem pa do tal, a ne?;) No, saj drugo leto ji bo že krajše in bo bolj praktično (za njeno praktično mamo:D).

Ronja si je postregla z lučko in ta otrok je na tako zelo zanimiv/gibljiv način, da izgleda, kot da pozira:D

Ne verjamete? To je ona, ko NORMALNO je lučko!

Pleše okoli in uživa...

Dober tek, pikica moja:)

To je to, še nekaj časa boste lahko nostalgično spremljali naše morske dogodivščine in sočustvovali z mano ob misli, da bo treba še 1 leto počakat do naslednjega morja... Vmes pa se bomo že selili v sedanjost, ker se nam zdaj tudi precej dogaja:) Se beremo!