Torej kaj smo letos še počele s štampiljkami na morju? No, kot je že tradicija pri nas, smo delale kartice (ja, tudi za drugo leto imam že idejo:) Je ostala od letos, ker je tole tako spontano vmes padlo;).
Na srečo nam je ostalo nekaj ozadij od lani, ker se je naš dopust nezadržno približeval koncu, mi pa smo delale te kartice kar dolgo...
Torej: na podlago iz kartona (od čokolad, keksov, itd...), oblepljenega s poslikanim papirjem (to je bilo še od lani) smo tiskale s štampiljkami iz krompirja, seveda ribicami:)
To so naše potrebščine: barve, čopiči, na zgornji sliki pa vidite še palčke (naplavljen les, ki ga je oči prijazno odžagal, da je bil konec raven), prekrite s peno za nanašanje barve na štampiljke (pritrdiš jo na palčke z elastiko; koščke pene pa smo sunile enemu povštru - ne povedat babici, ker me bo iz kože dala;). Spodaji pa lahko vidite Ronjo, ki odtiskuje mehurčke z radirko na svinčniku.
V krompir sem zapičila zobotrebce, da je bilo rokovanje z njim lažje - majhen trik, ki pa veliko pripomore. Lahko si pomagate tudi z vilicami, viličkami, tistimi trirogci za lupljenje krompirja,...
Namažeš štampiljko z želeno barvo oz. barvami
in odtisneš
- zelo enostavno, primerno tudi za pod 3 leta (seveda morate bit zraven, sploh če vaš otrok še vedno poizkuša pojest male reči in ne prevzemam nobene odgovornosti za morebitno nastalo škodo, itd...:D)
Pri nas smo to škodo poizkušali omejit tako, da smo Lejlo oblekli v oblekico, ki ji je že malo premala in je ne bo več nosila, Ronja pa si je izbrala svoj predpasniček od lani (če koga zanima kaj več o oblekah iz bandan, si lahko prebere v lanskem morskem šivanju, tule).
Ja, ampak mi smo družabna bitja, ne samo mami, tudi punci! Ja, pa kaj? Ja, to pomeni, da imamo veliiiko prijateljev... In izhajamo iz precej velikih družin... ki so se še malo razmnožile, tako ali drugače;) Iz enih starih staršev, dobiš 4 kartice - go figure;). Ja, dedki in babice so še zelo živahni:).
Rezultat: veliiiko kartic. Kar pomeni: dolgo delanje kartic. Ker se gremo vmes še kopat, pomeni to, da nisi v 1 dnevu gotov... In potem se v vročini krompirjeve štampiljke zgubajo... Kar pomeni: treba naredit nove. Ampak kot rečeno sta bila to naša edina dva krompirčka... Kaj pa zdaj?
Ja, zdaj je treba pa najt nov krompir. Seveda vsi mislite, da je to zelo enostavno: greš v trgovino, pa je. Hehe, ja, vi, ki živite v kapitalizmu:D. No, na tem otočku bogu iza nogu, to ni tako enostavno:D. Prvič je trgovina odprta samo določene ure, seveda ne vsak dan in drugič sploh ni rečeno, da tam imajo krompir.
Ker nismo mogle čakat, da se bo trgovina odprla, smo naredile plan b: v hladilniku smo našle stare hrenovke in šle k lastnici prikupne mešanke zamenjat hrenavke za en krompir:). No, lastnica je bila zelo prijazna in nam dala še več kot en krompir, tako da smo imele na koncu res veliko štampiljk:)
In smo lahko naredile veliko kartic:) Različnih, z različnimi štampiljkami, vsaka malo svoja za vsakega prejemnika posebej:)
O tem, koliko časa smo potem še rabili, da sem napisala vseh 25+ naslovov (ki jih nekaterih niti nisem dobro vedela), ne bi... Seveda je bilo tudi lepljenje znamk svojevrsten izziv, saj to otroci hočejo sami. Kar še ne pomeni, da to znajo sami...
Pa da smo potem še na vsako napisale besedilo... in da smo se vsi podpisali... Kaj naj rečem? Še dobro, da je bilo na koncu slabo vreme:D...
Končno nam je uspelo vse oddat v nabiralnik... Ampak tu se je kalvarija tem revam šele začela! Pot do naslovnikov bi se vam mogoče zdela enostavna - pač pošta odnese iz enega kraja na drugega...
Ampak pošta na tem otočku je tudi nekaj posebnega:D. Prvič pobirajo iz nabiralnika cca 2x na teden (na njem piše, da če oddaš do 10h zjutraj na delovni dan, bodo enkrat v roku 2-3 dni vzeli ven - dobesedno tako!) in kartice so hodile res doooolgo! Ne vem, kje vse so vmes bile, ampak za pot, ki smo jo naredili v nekaj urah, so rabile cca 3-4 tedne (odvisno od končne lokacije)... Pa vem, da je slovenska pošta hitra in zanesljiva, prišle so tudi kartice, ki niso imele čisto pravilno napisanih priimkov, naslovov ali obojega:D... Ampak hrvaška pošta si pa vzame čas!
No, konec dober, vse dobro:) Vsi prejemniki so nazadnje le dobili svoje kartice, s pravilnimi in nepravilnimi naslovi, s celimi in natrganimi znamkami,... (se prav sprašujem, ali bi se poštarji tako potrudili tudi za navadne kartice;),... punci pa sta lahko spet tiskali in uživali:). Delate tudi vi unikatne kartice na morju?:D
Ni komentarjev:
Objavite komentar