Tema Žuže: Igralna (skrivnostna) škatla in preoblačenje v čebelico s čebeljim plesom

Končno je spet na vrsti igralna škatla! Kaj je to? Škatla, v kateri so drobni predmeti na določeno temo, po angleško rečejo temu "sensory box", ker naj bi jo otroci raziskovali z vsemi mogočimi čuti - sama jih sicer odišavila še nisem;), niti nisem slišala, da kdo bi jih - kar pa ne pomeni, da je nikoli ne bom;). No, pri nas je s tem poimenovanjem sploh hec, ker jo je Lejla preimenovala v "skrivnostno škatlo". Kakorkoliže: tole je škatla na temo žuž/malih talnih živalc: večina stvari so delčki (rožice, pikapoke, obeski, gumbki,...) iz Fimo mase, ki jih imam še iz časov bk ("before kids"), ko sem mela še čas se zabavat s takimi traparijami;), zraven so polžki iz das mase, par polžjih hišic, ki smo jih skup delale in seveda nalepke najsoseda, pa še par drugih malenkosti...

 

Če se spomnite prve objave o prometu, je bila tam škatla  (slika čisto spodaj v tisti objavi) napolnjena s kamenčki (kakršne najdete na igrišču ali ob cesti), vozili, prometnimi znaki in zapornicami ter kartončki za bele proge na cesti. Punci sta bili sicer veseli, ko sem jima jo dala in se malo poigrali z njo, vendar je bilo razmerje med igranjem in ustvarjanjem škatle čisto preblizu 1:1, da bi bila mami zadovoljna:D (računajte, da je bilo treba kamenčke nabrat in oprat - hvala oči! in si od babi in deda sposodit vozila, ker imamo pri naši hiši točno en avto - pa še s tem se nič ne igrata - no, zdanjič ga je Lejla dala barbiki na roko, češ, da jo je okrasila, da ima zapestnico... tu bi pasal marsikateri smajli:D). In sem mislila, da jima pač ni za igralne škatle. Ne bi se mogla bolj motit! Ni šlo za škatlo, ampak za temo! Promet ju pač ne zanima toliko kot žužki - ne mene gledat, tudi oči je na žuže mahnjen!;)
Intermezzo: ravnokar je priletela tamala k meni, videla to slikico in seveda hotela "skrivnostno škatlo" - zdaj jo raziskujeta in zato vam lahko tole relativno v miru pišem;) Skratka: uspeh na celi črti!:-)

No, ampak ker tega ob ustvarjanju te škatle še nisem vedela in sem se bala, da bi jima bila sama škatla dolgočasna, sem poizkusila malo zakomplicirati zadeve in poleg škatle dala še zvezek z "nalogicami". Zadeva ne bi mogla bit bolj preprosta - v njun brezčrtni zvezek sem narisala delčke, ki so bili v škatli in onidve sta morali narisat toliko črtic, kolikor je recimo obeskov s ptičkom (ja, ptički jejo žuželke, itak da spadajo zraven!) - posebej za velike in male, pa pobarvat prostorčke z barvo, kakršne sta našli not vrtnice, pa seveda nalepit nalepkice, pobarvat rožice, in tako naprej...

No, to je bil pa velik hit! (kot vidite;)

In tudi sama škatla je bila potem strašno zanimiva. 

Nauk te zgodbe je, da če otroku nekaj prvič ni zelo všeč, ni nujno, da mu v resnici ni všeč - lahko da mu ne paše kontekst, v katerem je zadevo videl ali pa kaj tretjega. Skratka: se splača še kdaj poizkusit in mogoče kaj priredit (če se vam seveda zdi zadeva vredna tega - ni jih treba učit gledat televizijo, hehe, bojo preživeli brez tega;) - aja, mimogrede: ta nauk velja tudi za odrasle! Poznam enega super fanta, ki je baje sovražil lazanjo, tako je bil prepričan... Ker je lazanja definitivno super jed in ker imam rada izzive, sem mu valjda točno lazanjo spekla - verjetno ni treba razlagat, kaj je zdaj njegova daaaaleč najljubša jed in mora biti na jedilniku vsaj vsake 14 dni, sicer se začne puntat:D... (pa še punci je okužil, tak da sem pečena;)...

Ok, sem zabluzila, gremo nazaj k žužam: potem je bilo pa na vrsti preoblačenje v čebelice. Punci sta dobili kostum za čebelico od moje prijazne sodelavke, ki ima malo starejši punčki kot jaz in dobita od nje vse najlepše obleke, med njimi tudi tale kostumček:) - čeprav gotovo ne bere tega - hvala, vse ponosita (če bi to brala, bi to itak videla, ker je vsaj pol oblek, v katere sta malidve oblečeni, njenih;)...

Ker za pusta nista bili čebelici (oz. čmrlja, ker naši čebelarji bi rekli, da čebele niso rumene - to ni hec, oni to RES trdijo!!!), niti nista bili čmrlja, sta zdaj lahko izživeli še to - otroci se pač radi preoblačijo in šemijo. Ne jim tega omejevat na en dan v letu - naj uživajo vsaj 1x na mesec. Garantiram vam vsaj pol ure miru, če prinesete iz kleti/podstrešja tisto škatlo za pusta:)

Seveda pa lahko uživate z njimi, jih šemite in slikate in se skup režite:) Lejla je za to priložnost dobila celo črne legice (narejene iz rokavov in kosa spodnjega dela mojega bivšega bodija). (Potem je seveda hotela nove legice še Ronja - njene so roza z rdečimi srčki, če koga zanima:D)

Lejla na spodnji sliki pleše čebelji ples in Ronji kaže, kje je hrana. Verjamem, da si ne bosta zapomnili, da se čebele vrtijo v obliki 8-ke in mi to ni niti najmanj važno - je pa vseeno zelo zabavno, ko se zadki stikajo in trkajo en v drugega - bolj, kot če bi jima rekla, da naj pač brenčita okoli... Ja, mata pač "nerd" ("piflarsko") mamo, kaj čem...

Kaj pa Svit? Seveda ne more on izpast iz vsega zabavnega! Jasno, da ga moramo vključit, saj je najbolj čmrljasti član naše družine - primerne postavice in prijaznega značaja:). In tako napravljenega seveda  lupčka največji čmrljeljubec v precej čmrlje-obožujoči družinici:)

Verjetno ni treba omenjat, da je njegov kostum tudi domači proizvod;). Za dojenčke tako ne prodajajo črnih reči, čmrljastih pa še toliko manj.

PS: tale post je sicer vesel, bi ga pa vseeno posvetila zelo dobri raziskovalki čebel, ki jo bom pogrešala...