Kartice iz morja

 Kot rečeno: punci sta me dobili s štampiljkami v rokah... Seveda to še nikoli ni šlo neopaženo mimo... In seveda sta morali onidve tudiiiiii...

Torej kaj smo letos še počele s štampiljkami na morju? No, kot je že tradicija pri nas, smo delale kartice (ja, tudi za drugo leto imam že idejo:) Je ostala od letos, ker je tole tako spontano vmes padlo;).

 

Na srečo nam je ostalo nekaj ozadij od lani, ker se je naš dopust nezadržno približeval koncu, mi pa smo delale te kartice kar dolgo...

Torej: na podlago iz kartona (od čokolad, keksov, itd...), oblepljenega s poslikanim papirjem (to je bilo še od lani) smo tiskale s štampiljkami iz krompirja, seveda ribicami:)

To so naše potrebščine: barve, čopiči, na zgornji sliki pa vidite še palčke (naplavljen les, ki ga je oči prijazno odžagal, da je bil konec raven), prekrite s peno za nanašanje barve na štampiljke (pritrdiš jo na palčke z elastiko; koščke pene pa smo sunile enemu povštru - ne povedat babici, ker me bo iz kože dala;). Spodaji pa lahko vidite Ronjo, ki odtiskuje mehurčke z radirko na svinčniku. 

V krompir sem zapičila zobotrebce, da je bilo rokovanje z njim lažje - majhen trik, ki pa veliko pripomore. Lahko si pomagate tudi z vilicami, viličkami, tistimi trirogci za lupljenje krompirja,...

Namažeš štampiljko z želeno barvo oz. barvami

 in odtisneš 

- zelo enostavno, primerno tudi za pod 3 leta (seveda morate bit zraven, sploh če vaš otrok še vedno poizkuša pojest male reči in ne prevzemam nobene odgovornosti za morebitno nastalo škodo, itd...:D) 

Pri nas smo to škodo poizkušali omejit tako, da smo Lejlo oblekli v oblekico, ki ji je že malo premala in je ne bo več nosila, Ronja pa si je izbrala svoj predpasniček od lani  (če koga zanima kaj več o oblekah iz bandan, si lahko prebere v lanskem morskem šivanju, tule).

 

Ja, ampak mi smo družabna bitja, ne samo mami, tudi punci! Ja, pa kaj? Ja, to pomeni, da imamo veliiiko prijateljev... In izhajamo iz precej velikih družin... ki so se še malo razmnožile, tako ali drugače;) Iz enih starih staršev, dobiš 4 kartice - go figure;). Ja, dedki in babice so še zelo živahni:).

Rezultat: veliiiko kartic. Kar pomeni: dolgo delanje kartic. Ker se gremo vmes še kopat, pomeni to, da nisi v 1 dnevu gotov... In potem se v vročini krompirjeve štampiljke zgubajo... Kar pomeni: treba naredit nove. Ampak kot rečeno sta bila to naša edina dva krompirčka... Kaj pa zdaj?

Ja, zdaj je treba pa najt nov krompir. Seveda vsi mislite, da je to zelo enostavno: greš v trgovino, pa je. Hehe, ja, vi, ki živite v kapitalizmu:D. No, na tem otočku bogu iza nogu, to ni tako enostavno:D. Prvič je trgovina odprta samo določene ure, seveda ne vsak dan in drugič sploh ni rečeno, da tam imajo krompir. 

Ker nismo mogle čakat, da se bo trgovina odprla, smo naredile plan b: v hladilniku smo našle stare hrenovke in šle k lastnici prikupne mešanke zamenjat hrenavke za en krompir:). No, lastnica je bila zelo prijazna in nam dala še več kot en krompir, tako da smo imele na koncu res veliko štampiljk:) 

 

In smo lahko naredile veliko kartic:) Različnih, z različnimi štampiljkami, vsaka malo svoja za vsakega prejemnika posebej:)

O tem, koliko časa smo potem še rabili, da sem napisala vseh 25+ naslovov (ki jih nekaterih niti nisem dobro vedela), ne bi... Seveda je bilo tudi lepljenje znamk svojevrsten izziv, saj to otroci hočejo sami. Kar še ne pomeni, da to znajo sami...

Pa da smo potem še na vsako napisale besedilo... in da smo se vsi podpisali... Kaj naj rečem? Še dobro, da je bilo na koncu slabo vreme:D...

Končno nam je uspelo vse oddat v nabiralnik... Ampak tu se je kalvarija tem revam šele začela! Pot do naslovnikov bi se vam mogoče zdela enostavna - pač pošta odnese iz enega kraja na drugega...

Ampak pošta na tem otočku je tudi nekaj posebnega:D. Prvič pobirajo iz nabiralnika cca 2x na teden (na njem piše, da če oddaš do 10h zjutraj na delovni dan, bodo enkrat v roku 2-3 dni vzeli ven - dobesedno tako!) in kartice so hodile res doooolgo! Ne vem, kje vse so vmes bile, ampak za pot, ki smo jo naredili v nekaj urah, so rabile cca 3-4 tedne (odvisno od končne lokacije)... Pa vem, da je slovenska pošta hitra in zanesljiva, prišle so tudi kartice, ki niso imele čisto pravilno napisanih priimkov, naslovov ali obojega:D... Ampak hrvaška pošta si pa vzame čas!

No, konec dober, vse dobro:) Vsi prejemniki so nazadnje le dobili svoje kartice, s pravilnimi in nepravilnimi naslovi, s celimi in natrganimi znamkami,... (se prav sprašujem, ali bi se poštarji tako potrudili tudi za navadne kartice;),... punci pa sta lahko spet tiskali in uživali:). Delate tudi vi unikatne kartice na morju?:D

Morski pajacek za Svita

Punci sta dobili oblekici in zdaj mora tudi Svit kaj novega dobit, ne? Aja, saj res, morala bi ga zignorirat, ker je tretji, pa še fantek je, tako da sploh ne rabi oblekic:D - to je zafrkancija na vse tiste anekdote, kako pri 3. otroku "ne kompliciraš" več;). Ampak jaz sem pač komplicirana mama in bom komplicirala pri vseh, pa če bi jih mela deset - ni mi pomoči:D - torej dobi tudi on pajacka, okidoki?;)

In takile pajacki so dejansko zelo praktični - s kratkimi rokavi in dolgimi hlačami, jih pa redko vidiš v trgovini (midva sploh, iz enostavnega razloga, ker sva zelo redko v trgovini, še redkeje pa v taki, ki bi prodajala tekstil:D)... Kroj je skombiniran iz 3 drugih pajackov, večinoma pa improliga.

Zadevo sem sešila na navaden šivalni stroj (star in nič strašno posebnega) z dvojno iglo in kot vidite tudi da opravi svoje delo prav lepo:) Ni to čisto isto kot coverlock (uberdeck, rečite, kakor hočete; moj je Janomček, tako mu je ime), ampak vseeno ni slabo.

Aja, kaj je zdaj tako "posebnega" na tem pajacku? Nič takega, samo blago sem sama potiskala s štampiljkami iz krompirja:)

Imeli smo točno 2 mala majcena krompirčka, ki sem ju hranila v ta namen (ostalo smo požrli;) in zato sem lahko naredila samo 4 različne tibice...

Ampak ko jih skombiniraš, se pomanjkanje raznolikosti niti ne opazi prehudo, ne?;)

Aja, kako se  pajacek zapenja? S tistimi drukerčki za prišit - na slikici spodaj se vidi, kako izgleda to iz zunanje strani. Rajši imam sicer "normalne" drukerčke, ki jih s kleščami ali kladivom prisiliš v sodelovanje, ampak na morju pač nimaš dostopa do vsega in sem bila presrečna, da sem te našla še iz časov naših babic (in ne, NE pretiravam! Majo datum gor odtisnjen na papirčku, na katerem so bili nekoč davno prodajani:))

Še en detajl: temu se reče ovratnik na pismo ali nekaj takega - ker se preklopi kot pismo - na ta način lahko otroku zvlečeš čez glavo nekaj, kar mu ne bo padalo čez rame in ti vseeno ni treba še drukerjev na ramah zapenjat (in prišivavat, če imaš take drukerje za prišit, kar je sploh bonus, hehe)

 

 Tako, tudi Svit je ves nov na poti domov (pa še rima se, hehe):

Naslednjič pa nadaljevanje krompirjevega štemplanja - oz. kaj se zgodi, če se ti deca zbudijo in te dobijo s krompirjem v roki, kako štempljaš po pajacku... "Mamiiii, jaz tudiiiiii!!!"

Oblekice iz starih srajc

No, čisto brez šivanja in ustvarjanja pa vseeno ni šlo tudi to poletje;) Tile oblekici sta punci prvič nosili, ko se je oči vrnil k nam na morje:) Ker seveda hočete vedno bit lepi in zrihtani za očija, ko pride (čim je spet z nami, takoj izgubi to čarobno moč in ju gleda poflekani od barve in s hrano v laseh, ampak tisti dan pa morata bit opicanjeni:)

Krasni sta tako in tako zmeraj, ampak jima pa tele "punčkaste" zadeve res pašejo:). 

Želeli sta še nekaj za lase in smo se odločile za trak - kar je bila super odločitev, saj smo 10 min. pred ladjo še prale laske;)

Ronijna verižica, ki jo je sama naredila:) Vozle je mami pomagala zavezat, sicer pa je to njeno delo:)

Oblekici sta narejeni iz starih bicinih srajc, rožasto blago pa je nek ostanek nečesa, kar smo pač našli v čudežni košari:)

Rokavčki so nabrani z elastiko, ki je všita not, spodnji rob in prsni del pa sta okrašena doma narejenimi "volančki" ("knife edge ruffle trim") Kaj naj rečem? Imam pač zelo punčkasti punčki;) Ne morejo bit vse punčke taki tomboyi kot mami, hehe;).

Na pomolu so vsi gledali samo njiju, ker sta se tako iskreno veselili, skakali in vriskali, ko sta zagledali očija:)

Lejla si je sama izbrala to dolžino - sama bi ji rajši skrajšala zadevo, ampak je vztrajala na "do tal". Ja, potem pa do tal, a ne?;) No, saj drugo leto ji bo že krajše in bo bolj praktično (za njeno praktično mamo:D).

Ronja si je postregla z lučko in ta otrok je na tako zelo zanimiv/gibljiv način, da izgleda, kot da pozira:D

Ne verjamete? To je ona, ko NORMALNO je lučko!

Pleše okoli in uživa...

Dober tek, pikica moja:)

To je to, še nekaj časa boste lahko nostalgično spremljali naše morske dogodivščine in sočustvovali z mano ob misli, da bo treba še 1 leto počakat do naslednjega morja... Vmes pa se bomo že selili v sedanjost, ker se nam zdaj tudi precej dogaja:) Se beremo!

Hrana na morju

Kaj smo jedli na morju? Uf, imamo cel jedlink napisan (da vemo, koliko česa okvirno porabimo, za naslednje leto;) 

Ena bolj zanimivih stvari je bila recimo koruza:

Ker dopustujemo na otčku bogu iza nogu, kjer ni izbire, pa še to, kar imajo, je drago ko žafran, zato pojemo ogromno doma in nabrane narejene hrane (valjda ne pričakujete, da se bom kar vdala in kuhala enolično hrano cel mesec???)...Tole so bili naši zajtrki, kadar pač ni bil domači kruh - domač jogurt, sveže nabrane robidnice - ima to svoj čar:)...

Takole smo povabili goste na skromno večerjo, ki vedno vžge (še topli kruhki z dvema različnima namazoma):

En je bil rikotin s svežo baziliko iz vrta (ne moreš ne imet rad vrta, ugotavljam - nisem mogla verjet, da sem to res napisala, ampak je kar skočilo na ekran...):

Drugi je bil s fitakijem, rožmarinom, bolj pikanten in z olivami:

To so topli kruhki:) Dišijo, hehe. A se voha k vam domov?;)

Takole sta si jih namazali punci (ja, vem, težim s temi kruhki, ampak to RES morate poizkusit! Otroci jih OBOŽUJEJO! No, pa odrasli tudi, ampak otrokom res dogaja, pa še sami lahko delajo take male kroglice, pa zberejo semena za posip, pa iz kakšne moke bojo, pa sploh in oh je super;) Punci sta me že na poti nazaj na vlaku masirali, če bomo doma tudi delali take kruhke;):

Redno smo delale domači jogurt, ker je tam nemarno drag in ker to res ni komplicirano, pa ker na tisti vročini večinoma niti jogurtomata ne rabiš:) In enkrat poizkusite - nekaj posebnega je občutek, ko ješ jogurt iz steklenega lepega kozarčka... Enostavno je bolj "apetitlih":) Pa če preračunam, samo vsaj 15 € na ta način prihranili in s tem lahko kako drugo neumnost kupim ali pa prihranim za kaj, kar bomo rabili;). Ja vem, kaj boste rekli: kaj pa jogurtomat - ta se je odplačal že pred 2 letoma in kot rečeno, v vročini ga niti ne rabiš;)

Svit je oboževal kumare - res, brez heca, izcuzal jo je do nerazpoznavnosti!

Tole je bila pa torta za očija, ko se je vrnil nazaj k nam (a se vidi, da smo ga pogrešali?;) (seveda je čokoladna s čokoladno kremo, kaj pa drugega)

Tole je bilo eno poletno brezmesno kosilo, kadar morate porabit veliko malancan, čeprav bi bilo super tudi z bučkami... Na sploh so raznorazne jedi iz pečice super, ker se same pečejo:)

In seveda lučke - tega smo spet pojedli na tone. Tale je iz limoninega sorbeta, če koga zanima;)

In sladoledne kupe... A rabite navodila, kako jo sestavit?

In še "kornet po meri" - ja, vem, preseravanje itd... ampak kdo bi se lahko uprl tem malim bitjecem in njihovemu iskrenemu veselju ob tako majhni stvarci kot je holip in preliv na kepici sladoleda?

Sicer sem letos bolj malo slikala na morju - razlogov je več (beri objavo Utrinki iz morja), med drugim pa tudi ta, da je kandidatov za igranje s fotoaparatom zdaj vedno več;)

No, ampak ob vseh sladoledih se vam je vseeno malo stožilo po poletju, priznajte;)