Športni dan - Debeli rtič

Zadnjič je ena mamica spraševala za športne ideje - kaj športnega počet z otroki? Po pravici povedano, nisem nikoli o tem prav dosti razmišljala, ker ima to področje najljubši alfa samček čez. On je hudimano športno nadarjeno bitje in boljše, da se ne mešam preveč zraven, da jih še kaj narobe ne naučim:D. Gene za šport tako upam, da je on dal naprej, razen za gibčnost, tu bi bilo boljše, če bi moje vzeli:).

V moji glavi je bilo še nedolgo tega zelo zakoreninjeno prepričanje, da nimam pojma o športu in sem bolj nešportno bitje (čeprav imam rada šport), to je dediščina otroštva;). Zato mi je bilo hecno, kadar me je kdo naslavljal s "Ti, ki si bolj športna"... Jaz športna??? Ja, saj se skoz voziš z biciklom! Ja, v službo, to je prevozno sredstvo, ne pa šport. Pa z rolerji! Ja, to tudi grem, da nekam pridem, to je tudi prevozno sredstvo. Ja, pa plavat hodiš! Ja, ampak to je relaksacija, to je moj timeoff... Ja, saj ravno o tem govorim, da ti je šport time off. ?? Ok, potem sem pa športna:D. 

 

In tako sem zadnjič na enem sprehodu ob obali ugotavljala, da saj res vedno nekaj skačemo okoli (ampak noben od naju tega nima za šport)... Torej nekaj idej, kako se da en tak na izi sprehodek malo začinit z gibanjem:) (Ja, če se kdo sprašuje: Lejla ima gor pasja ušesa - dvoja so ostala od Ronjine zabave - in seveda sta jih imeli na sprehodu:D)

  

A nista srčkana? Ja, to nima veze s športom (čeprav tudi nosit dobrih 10 kil okoli cel sprehod ni zanemarljivo:D), ampak sta tako luškana, da sem ju morala dat gor!

No, takole se je se začelo... Šli smo na Debeli rtič, kjer je poleg plaže, zdravilišča in bazena urejen tudi tak mini športni parkec - različna orodja so in tečeš od enega do drugega in se tam razgibavaš, no, ampak o tem kasneje, najprej plaža:) Če se vam ne da vsega brat, špot je bolj spodaj, pač zaskrolajte:)

Tule sva gledala, kako poizkuša Ronja prit na tistole taveliko skalo pred njo in čakala, kdaj bo padla v vodo. Sva se ravno pogovarjala (iz varne razdalje, da naju ni slišala), koliko časa kdo stavi, da bo minilo, predno bo čisto mokra in koliko se bo potem drla (ona sovraži bit mokra, če ni v bani - je prav dama, ne vem, kje je to pobrala, noben tako ne paničari glede tega, ona pa fuuuul!) No, ampak na najino začudenje se je otrok premislil in je prepustila to zmago tisti skali, očitno se ji ni zdelo vredno tega, da bo mokra:D.

Naša mala raziskovalka (ki je to, da se zmoči ali umaže niti najmanj ne moti), pa je takole vlačila svakojako svinjarijo iz morja... Če bo kdaj želela delat v Greenpeacu, ji bom poslala tole slikico, da jo da v cv.

"Ojoj, mami, palca mi je padla!" Itak, da jo je bilo treba ven potegnit (na srečo imava oba dolge roke, hehe:)

No, tu se začne špot, haha - takole je lubi nosil Svita ves čas.

 

Povsod.

In spet srečna s svojo palico:D.

Zdaj če imate možnost, da greste po ravnem ali plezate po skalah, je slednje bolj športna (in vsekakor bolj zanimiva)  pot:)

No, zdaj pa pridejo končno na vrsto igrala/športna orodja.

Vsekakor je tale greda ena bolj zanimivih:)

Še Svit je šel čez!

In vse tri goske:)

Ki so se delale, da so lastovke:D

Ali srnice, ko so skakale dol. Midva (tavelika otroka) vsa navdušena, kako bomo dol skakali, mala pa skoči ko ena princeska...

No, njena nekoliko bolj divja mami ni imela te elegance:D. Saj pravim, da sem še otrok:D. Zato se pa štekamo, hehe.

No, tole orodje je bilo meni zelooooo simpatično že ko sem bila (tapravi) otrok! In očitno je to dedno. Prejšnjič ko smo bili (julija), se Ronja še ni znala sama obrnit na sredi, da bi šla potem ritensko dol, zdaj pa ji ni bilo treba niti rečt nič, tiktak je bila na drugi strani! To se mi zdi ena največjih lepot starševstva: ne glede na to, kolikokrat kaj zafrkneš, ne glede na to, a kaj delaš z njimi ali nič... otroci bojo ves čas napredovali, vsak dan bojo boljši... Sploh ne moreš zafrknit! A ni to fajn? Mene ful pomirja ta misel:)

Seveda - njena sestrica niti pod razno ne bo šla dol tako, kot naj bi se šlo dol! Za tisto itak že vemo, da se da, ona bo probala pa tako, kot se še ne ve:D (Ne vem, po kom ma to, haha:D - se spomnim, ko sem padla izpit za jamarstvo, ker nisem hotela ubogat navodil, ker me je tako zelo zanimalo, a se da tudi drugače, da mi je bilo čisto vseeno za izpit, ker sem enostavno morala vedet, a gre:D - no, prišla sem, padla iz vrvi nisem, izpit pa:D - ampak mi ni žal, hehe:). No, skratka, to je tudi dedno, očitno:D... Tudi mala je prišla dol na svoj način, ni padla (spretna je, to ni kaj, sicer si teh svojih svojskosti ne bi mogla privoščit:))...

Ko ste ravno tu, lahko še malo ponovite znanje začimb v temle luškanem nasadu...

Se spomnite, ko sem rekla, da se je Ronja premislila in ni padla v vodo? No, ampak ena je pa morala:D - ok, ni padla, ampak med tistim skakanjem po skalah je stopila v vodo - in smo morali nazaj. In to je izraz, ki je nazorno pokazal, kaj si je o tem mislila najina zlatolaska...

Potem sva obljubila, da če bo v avtu za preoblečt, gremo nazaj. In seveda je bilo (imamo napokan en prilično velik nahrbtnik, kjer je od nog do glave (dobesedno) vse za preoblečt VSE tri otroke (majce, hlače, nogavice, kape, rokavice,... in ja, tudi eni čevlji!) - ja, kot vidite, rabimo in ja, se splača, poglejte ta nasmešek:D)
No, tako, mimogrede, priporočam tak nahrbtnik z rezervnimi oblačili, vzamite kaj iz tiste škatle "80-ta", torej obleke, ki so bogvekako priromale k vam iz prejšnjega tisočletja ali so ostale še iz vašega otroštva in jih otroci itak ne nosijo kaj dosti, ali pa so preširoke ali dol lezejo,... nima veze, za preoblečt, ko si moker, je čisto vse dobro. (In ni se treba spraševat, zakaj je po oblačenju nisva slikala, ok?:D)

 

No, potem smo pa spet še malo športali: oči je delal sklece z utežjo na hrbtu:D

Mami pa se je šla limbo pod rampo za avtomobile:D.

Nauk: vsako bedarijo lahko izkoristite za malo gibanja;). Če vam seveda ni prav veliko mar, kako vas gledajo morebitni mimoidoči:D (smo meli "srečo", da je ravno začelo rahlo deževat in ni bilo prav veliko sprehajalcev - sicer si pa lahko vedno rečem, da mogoče pa itak berejo blog in potem itak že vejo, da smo čudni:D).

Črke za dan reformacije in buče za noč čarovnic

Kaj smo počeli čez praznike? No, ker je 31. dan reformacije smo v čast Trubarju delale kekse črke. (pa zato, ker je dedi kupil pekač v obliki črk;). 

Domače knjigice dobite enkrat drugič, ker je cela reč predolga za eno objavo, ok?

Poleg našega uradnega praznika pa pri nas, kot že veste, praznujemo tudi noč čarovnic. Vsak izgovor je dober za ustvarjanje in čarovnice, hehe:). Takole je oči izrezoval bučo (narisali sva pa midve z Ronjo, vsaka eno:)

Samo še svečke prižgemo...

Mami, še pokrovčke je treba dat gor!!!

In takole sta se naši buči svetili v temi:)

November

Spet je mesec naokoli in spet rabite en seznamček, ne? Torej izvolite:)
-1.11. dan mrtvih / vsi sveti
- 3.,10.,17. in 24.11. varietejček v kavarni Union
- 5., 12.,19.,26.11. gledališke predstave za otroke v Škucu
- 7.11. balet Hrestač; če ga že ne morete it gledat (kar bo gotovo fajn, ker nastopajo Rusi, ki so pač od nekdaj simbol za balet), no, če ga ne boste gledali, potem lahko pa preberete zgodbo o Hrestaču in poslušate zraven Čajkovskega
- 7.-18.11. LIFFe - filmski festival: privoščite si še za naju!
- 9 in 10.11. Ana Plamenita, festival uličnega gledališča
- 10.11. otroške raziskovalnice Smrt mlade Leonore (to je tisti kit, ki so ga našli v našem morju) v Prirodoslovnem muzeju
- 11.11. Martinovo: lahko spečete gosko ali račko (mi bomo skoraj gotovo purana, ker naš deda goji purane!!!) in domače mlince (če kdo rabi pomoč, naj se oglasi;) in podušite rdeče zelje, lahko zalijete s prvim vinom, če vam to dogaja, midva prisegava na vodo in kvečjemu kak dober gosti sok:)
- 12-17.11. Frankfurt po Frankfurtu: knjižni sejem tujih knjig
- 13. 11. Divali - še en simpatičen praznik - meni so všeč vsi ognjeni prazniki, povsod, kjer je luč, ogenj, svečke... (ne, nisem ognjeno znamenje; mimogrede, voda mi je še bolj všeč, pa tudi vodno znamenje nisem:)
- 13.11. odpre se bienale ilustracije v Cankarjevem domu
- 16.11. medarodni dan strpnosti:
- 21.-25.11. knjižni sejem
- 22.11. zahvalni dan 
- 24.11. dan brez nakupov - ni treba, da doktoriramo, kaj naj bi to pomenilo:D
- 27.11. pletenje venčkov na Waldorfski šoli
- cel november in december si lahko ogledate še španske kipe v Narodni galeriji
- cek november in do 15. decembra si lahko ogledate še razstavo fotografij National Goegrafica v Tivoliju

Kaj pa smo delali na dan reformacije in noč čarovnic, pa drugič;)

Lejlin rojstni dan - škratovska zabava

Že vrabčki čivkajo, da je moja zlatolaska v "škratovski" fazi - škratje so povsod in strašno jih ima rada:). Zato si je seveda zaželela škratovsko zabavo.

Ker praznuje rojstni dan pozimi (ja, na začetku leta, to je bilo skoraj pred 1 letom, sem rahlo v zaostanku:D), je morala bit zabava notri (prekletstvo zimskih otrok...), tako da kup krasnih idej ni bilo izvedljivih, ampak majčkeno pa se je vseeno dalo pričarat škratjega vzdušja:) (kljub takratni zeloooo visoki nosečnosti in konstantnem bruhanju, zdravnikih, sladkorni itd...)

Njuno malo mizico sem pogrnila z belim prtom, nanj postavila iz rdečih prtičkov izrezane gobe in raznorazne škrate: 2 iz Fimo mase (en rumeno moder in en zeleno oranžen), enega volnenega (tisti večji, zelen, ki igra na piščalko, ki ga je prinesel dedek Mraz in so ga baje noseče škratice sfilcale med čakanjem na preglede, hehe)  in nekaj škratkov iz storžev, ki smo jih delale za novo leto. Škratki so sedeli na deblih iz ostankov deke, iz katere sem naredila role proti prepihu. Tudi ti so nastali v čakalnici pri zdravniku, samo da v taveliki, ne škratji;), dobila pa jih je za rojstni dan (2 dni prej, samo naša družinica praznuje rojstni dan točno na pravi dan, zabava za prijateljčke je pa potem prilagodljiva, da lahko pridejo tisti, ki so najpomembnejši...) Zraven je še eno darilce za rojstni dan: sfilcana goba, v kateri živijo škratje.

Soba je bila "okrašena" zelo improvizirano:D: njune 3 stolčke sem oblekla v rdeča oblačila (dobesedno - prvega v mojo pižamo, drugega v očijevo majco in tretjega z naslonjalom je krasno prekrilo pregrinjalo za Rdečo kapico. Ob stolčke sem postavila gozdne živali (njune igračke, ki so pač pasale v temo) - veliko jih je doma narejenih - tegale zajčka v hlačah spredaj (na zg. sliki) je lani prinesel velikonočni zajček, pa tisti skvačkan medvedek zadaj je tudi "mama made"...)

V ozadju so še blazine oblečene v prevleke s Smrkci in seveda Lejlina muca - tudi darilo za rojstni dan. No, potem pa pride seveda še torta:

Torta je v bistvu nekaj takega kot temni del marmornatega kolača, krema je bila seveda tudi čokoladna, oblečena pa je torta v sladkorno (tičino) maso, obarvano z živilskimi barvami, ki jih lahko kupite v vsaki večji trgovini (ja, tiste čisto obične, potem pa mešaš, da dobiš odtenke po želji;):

Takole kuka en škratek iz strehe

Pa iz vsakega okna eden, četrti pa je lepo zleknjen po tleh:

Slavljenka občuduje svojo tortico:)

Okoli škratje hiške - gobe (če kdo ni ugotovil, kaj naj bi vse skup predstavljalo) so seveda še male gobice in "zemlja" iz zdrobljenih ostankov torte (torto moraš pač malo obrezat in sestavit, da dobiš obliko gobe;). Iz ostalih ostankov pa sem naredila čokoladne kroglice in bojda so bile prav dobre (sama nisem mogla poizkušat, nosečniška sladkorna...):

Torto sem spekla v dveh jena posodah, izrezala oblike in jih sestavila v 3D, potem pa vse skupaj s kremo in marmelado in obrezala, da je prišla taka goba, kot sem si jo zamislila. POtem sem vse skup premazala s kremo in oblekla v tičino, dodala vse dodatke in to je to:)

Izi pizi:) Sploh ker sem je precej naredila v miru, ko so tamali že spali, hehe:) In bila strašno ponosna, da je bila torta končana prej kot pol ure pred zabavo (to se mi še ni zgodilo:D)

Potka do hiške je iz kokosa, če me spomin ne vara.

Rjavo je tičina obarvana kar z grenkim kakavom (najboljši in najbolj temen je tisti nizozemski, Gorenjka je super za vse ostalo, za kakav pa res ne, je presvetel).

Še škratek iz ptičje perspektive:)

Škratek, ki leži čez rob je bil zelo popularen (očitno je mala po mami, vse kar je "over the edge", je zakon:D)

 No, zadaj ga pa gleda 2. škrat:)

Rob deske, na kateri je bila torta, je okrašen z navadnim trakom:) Deska pa je navadna lesena dila, ki sem jo z vbodno žago izrezala v krog in služi zdaj samo za torte:) Poceni in elegantna rešitev, mimogrede:)

Pogled iz ptičje perspektive, ja morala bi malo izrezat sliko, pa se mi ne da spet iskat, kje jih imam...

Dober tek vsem malim škratom!

Majica s pikapolonicami

Ronja ima prijateljico, ki jo ima zelo rada. To je že dober razlog, da dobi prijateljica kaj od nas. Poleg tega pa je ta prijateljica še malo večja od Ronje in dobi zato mala od nje precej oblek. In to je pa sploh razlog, da tudi ona dobi kaj nazaj:) Ko sem vprašala mamico, kako se jim lahko oddolžimo, si je zaželela, da bi ji porisala majico s pikapolonicami.

Torej pikapolonice na blagu:) Nisem vedela, ali bi bile nemara boljše brez nog, vendar me je zasičenost z biologi v našem stanovanju prepričala v vsaj približno korektnost (pikapoke imajo tudi vse po 7 pik kot v resnici, samo ena ni na pravem mestu, to je pa umetniška svoboda:D).

Barve za blago so kovinske, torej se svetlikajo in zato zadeva v živo precej boljše izgleda (no, predstavljajte si, da zgleda strašno dobro, jaz bom pa rekla, da je točno tako:D)

Takole lahko prepletete katerikoli enostaven lik (živali, črke, številke,... kar pač vašemu otroku sede).

Enostavno, res je. Punčkasto - you bet! Ampak narejeno je za punčko:). In ker jo je takoj naslednji dan in potem še velikokrat nosila, ji je očitno dovolj všeč, torej je namen dosežen:)

Kriza in moja kapljica v morje = reklama

Komur se ne da brat vsega, naj prosim samo poklika in si zapomni in priporoči povezavi o kuhinjah in računovodstvu, to je bistvo te objave, hehe. Če ste si pa ravno skuhali čajček in si v tem mračnem vremenu vzeli 5 minut zase in se jih odločili porabit za moje nakladanje, potem pa izvolite brati dalje mojo kačo:D.

Kriza, kriza, kriza. Na vsakem koraku. Poln kufer je imam. Vsi govorijo o njej, vsi se je bojijo, vsi jamrajo, vsi tarnajo, kako bo samo še hujše, kako nam je grozno, kako je treba zategnit pasove, kako samo trošimo, nam gledajo v vozičke, kako si vendar še privoščimo še kako bedarijo, če pa  je kriza in delajo baje celo na tvju (ga nimava, tako da vem samo iz 2. roke, haha;) prispevke o tem, kako smo grozni in se nimamo več radi, itd... Naj grejo nekam:D To je vaš svet, ne moj. Mi se mamo radi, radi, radi, radi... tudi kadar je kriza;).

 Ja, vem, zmanjšali so nam dohodke, res je, pozna se tudi nam, j* ga. Ja, smotano je, če ne veš, kaj boš lahko privoščil svojim otrokom, vem - mam tri;). Ampak računam, da vseeno ne bo ves čas tako, kot je zdaj in zdaj so še mali in najmanj materialnega rabijo in rabijo največ našega časa, ki je pa zastonj:). Tako da sva ravno zadnjič z alfa samčkom razglabljala, da sva si izbrala idealen čas za otroke - zdaj jih kriza prav malo briga in tudi midva nimava časa kaj dosti trošit, ker se to z malim pač ne da;D.

 In sama nočem samo jamrat, rada bi naredila kaj, da bi bilo boljše, rada bi bila del rešitve, ne del problema. Ampak ker profesionalno to težko dosežem, saj moja stroka ni ravno strašno iskana, pa tudi ne gonilo gospodarstva:D, se moram znajt drugače, da najdem svojo kapljico.
Ker hvalabogu nisem politik (to se mi zdi res grozno delo), nimam nekih velikih rešitev, ne verjamem, da je rešitev v tem, da si nihče nič več ne privošči, ker bo to prineslo samo večjo brezposelnost. Verjetno pa je pametno sploh v takem času premislit, kam vložiš svoj denar. Če si že nekaj privoščiš, da je to dobro narejeno, da ti ni žal in si vesel, da si si to privoščil, skratka, da te zadeva osrečuje, ne da se jeziš, da si brezveze zapravljal denar za nekaj, kar ni dobro narejeno. To je en razlog, zakaj pišem to objavo.

Drugi pa je enostavno to, da bi rada doprinesla svoj mali lonček, svojo kapljico v morje rešitve - vsaj za koga... Ker pač nimam neke velike rešitve, kako "zagnati gospodarstvo" (kako mi gre ta fraza na živce! Verjetno zato, ker jo vedno uporabljajo tisti, ki nimajo pojma, kako:D), sem gruntala, kaj lahko sama naredim in bom poizkusila pomagati pač tistim, za katere vem, da so dobri (zame pač - torej pošteni, iskreni, pridni in prijazni;).

Mogoče ste opazili, da na tem blogu ni reklam, od tega nihče nič ne služi, ne jaz, ne nihče drug, vsaj zaenkrat ne:D. Ampak dobra prijateljica iz otroštva si zasluži, da zanjo človek pošlje k vragu principe;) in isto lahko rečem za drugo fajn punco. Torej bodite dobri in preberite to eno in edino reklamo za dve fajn punci, ker je v tem času malo težko začet ali furat dalje biznis, ok?;) Saj bom kratka;) (ja, saj vem, kaj si mislite ("Ja, seveda!"), ampak se bom potrudila, ok?;) Nobena od teh reklam ni plačana, bom pa imela vseeno veliko od tega, če se najde kdo, ki bo našel pot do njih prek tega bloga - temu se reče veselje, ko gre nekomu, ki ga imaš rad, dobro:).

Če poznate koga, ki potrebuje pošteno računovodjo, da vam odfeclja vaše štrene, potem priporočam servis Tabularius, več o njem si lahko preberete na njihovi spletni strani, sama se na računovodstvo ne spoznam, tako da niti ne vem, ali je poštenost v tem poslu iskana lastnost oz. vrlina ali ne, samo nekak se mi zdi, da je fajn, če lahko računovodji zaupaš:). In tej punci jaz zaupam:). Res nisem nek strašen ljudomrznež, ampak vseeno ne dam za vsakega roke v ogenj, njo pa poznam od 8 leta dalje in je fajn punca, pa vsi njeni tudi:).

Če pa ste srečkoti in si želite obnoviti kuhinjo, mogoče ste taki srečkoti, da ste našli boljši prostor pod soncem ali samo vaš prostorček pod soncem in rabi ta prostorček eno fajn kuhinjco, potem se obrnite na salon kuhinj Gros-Novak, kjer garantirajo brezhibno montažo, se držijo rokov in so zelo prijazni in pošteni, baje tudi povejo po pravici, če se kak matematičen izračun ne izide - sicer pa se potrudijo ugodit vašim željam in načinu kuhanja:).

Takole, za motivacijo: boste lahko take torte pekli, hehe. Ja, vem, to je bila torta za Lejlin 4. rojstni dan in je še nisem objavila, pride enkrat... Upam, da do naslednjega Lejlinega rojstnega dne že... Bom počasi morala pohitet z objavami:D... Ja, se strinjam, kuhat se da v kakršnikoli kuhinji (ta je narejena v eni zelo stari zelo dotrajani kuhinji:D), ampak v taki po svojem srčku, je pa bolj luštno:).

O kuhinjah samih nimam kaj dosti pojma, razen uporabe, seveda:), si pa lahkosvašta o tem preberete na temle blogu. Vem, da so važni materiali (kot vedno), pa kako je narejeno (kot vedno), pa da je cena dostikrat sorazmerna s kvaliteto materialov;). Ampak je še en kup cak in ker nič ne zgleda, da bi si prav kmalu rihtala novo kuhinjo, bom te nasvete rajši prepustila strokovnjakom:). 

Tako da: bodite dobri, poklikajte tile dve edini povezavi, ki sem jih kdaj res promovirala in če kdo kaj takega rabi, se spomnite na to, da ste že nekje brali, da so pa eni fajn;). Nič drugega, vzemite to kot vašo kapljico v morje rešitve, ok?:)

Pa seveda če imate vi kake ideje, male ali velike, kako bi tole našo državico iz dreka potegnili, na dan z njmi. Konkretni predlogi za konkretne ljudi. Kaj lahko naredim jaz ali ti? Mogoče se kdaj kje najde kdo, ki bo kaj od tega lahko uporabil... 

Sama bom napisala še kakšno idejo, kako se imet fino brez velikih finančnih vložkov, pa kako se da kje kaj prihranit, recimo, mogoče celo kje, kjer nikoli niste pomislili, da bi lahko... Za še kake ideje pa se priporočam.