torek, 15. marec 2016

Ptički za Gregorjevo

Kako smo poleg spuščanja ladjic še praznovali zaljubljene ptičke?  S papirnatimi labodi!
 Ena najbolj praktičnih lastnosti otrok, je to, da odraščajo! Kar pomeni, da lahko vedno več stvari naredijo sami in to dobro/lepo!  Seveda nam vsem srček zaigra, ko nam dete prinese nekaj, kar je samo naredilo, ampak roko na srce, večino tega nimamo razstavljeno ves čas in večinoma mame ne nosijo makaronastih ogrlic v službo;). Ko pa mali odraščajo, znajo naredit stvari prav lepe ali/in uporabne:). Ne rabijo več moje priprave in le še zelo malo navodil:) Nekoč bi morala labodke izrezovat sama, če bi hotela imet lepo mizo, zdaj pa samo naredim šablono in pokličem tamale: "A bi kdo delal labode?":D. Čez kako leto mi niti šablone ne bo treba - tak je plan, no:D. Ja, vem, čez par let jim bo dol viselo za labode in mizo, samo da jim dam mir:D. No, ampak do takrat:)...
 
Mali je rezal papir na tretjine (ker iz enega A4 lista dobiš ravno 3 zaljubljene pare labodov), punci pa sta vsak odrezek papirja prepognili na polovico, prerisali enega laboda in izrezali prepognjen papir.
 Ko sta papir razprli, sta se pokazala dva zaljubljena laboda, ki z vratovi tvorita značilni srček (to res delajo med osvajanjem, pojdite preverit na bližnji ribnik:).
 Na koncu smo celo mizo okrasili z labodki in ladjico, ki je šla popoldne v bajer (ne, najprej je bila na mizi, potem v bajerju, nič skrbet, vem, modrozelene alge itd...;)
Seveda smo morali spet spečt ptičke, enako kot vsako leto, po receptu, ki sem ga že daaavno objavila tule:
Vsak otrok je oblikoval svojega, najina sem pa jaz, ker se alfa samček uči čebelarit (tako pričakujem, da bomo drugo leto mogoče zraven jedli domač med, hehe - no preassure, honey;). Na zgornji sliki sta zgoraj, vodoravna in ker so ptički v pečici tako narasli, sta se ta dva začela kljunčkat, hehe.

Ni komentarjev: