06 februar 2012

Priprave na dojenčka

Pri nas zgledajo priprave na dojenčka malo drugače kot drugod. Seveda tudi mi operemo in zlikamo male cotke za dojenčka, kupimo manjkajoče stvari (recimo banjico, ker se je prejšnja razbila - v naši mali kopalnici je vse naloženo eno na drugo: sušilni stroj je na pralnem, na sušilnem je pa banjica - in ko se vključi centrifuga, banjica poleti;), pripravimo previjalno mizico, košarico za spat (kadar je not, večinoma dojenčki itak spijo pri nama v postelji - ja, midva jih "razvadiva:D) itd... Ampak - itak, pri meni je vedno nek ampak:) - ampak pri nas priprave vključujejo tudi pajacka in dekico.
  Vsakemu svojemu otroku sešijem enega čisto svojega pajacka, v katerem gre iz porodnišnice domov in ki ga nosi samo on/a in nihče drug - ga potem damo k njegovim spominkom. Na njem je vedno otrokovo ime in vsakič ga naredim drugače - drug kroj, celo druga številka! (to je sicer zato, ker sem pri prvi še slepo verjela ljudem, da se ne splača kupovat številk 50 in 56, ampak samo 62 in več in sem ji naredila pajacka št. 62. Ronja ja plavala v njem, hehe. Drugič sem že vedela in naredila kroj iz najbolj udobnega pajacka, kar smo jih imeli, v št. 50 in Lejli je bil ravno prav:). Tretjič so mi napovedovali velikega otroka (in imeli prav) in zato sem se potem po cincanju odločila za št. 56. In mu je prav, ga bo pa lahko še nekaj časa nosil:) no, to je tale opevani pajacek (in ja, vsi robovi so narejeni z Janomčkom, ki sem ga dobila zanj:), super mašinca, mimogrede!):
Seveda mora biti tudi ime vedno drugače našito - prvič sem naredila aplikacijo - izrezala črke iz blaga in jih našila na pajacka, drugič sem jih ročno izvezla z verižnim šivom s prejico in zdaj sem se kar namatrala, predno sem se spomnila ene tehnike, ki ni preveč podobna ne enemu ne drugemu načinu. No, te črke so izvezene strojno, obrobljene s trojnim šivom, prešite pa z navadnim šivom. Zakaj kompliciram? Ker hočem, da moji otroci vejo, da so vsak svoj in da jih tako vidim in da ne bom nikoli (oz. vsaj čim redkeje) namerno delala z nijmi po enem kopitu. Da je prav, da so različni, da je vsak tak, kot je, ker so vsi super (ja, itak da sem pristranska, ampak komu pa naj bojo super, če ne svoji mami?)

 Prav tako vsakemu otroku sešijem eno dekico. Tale je Svitova, imel jo bo pa v avtu. Prešita odejica iz raznoraznih zelenih in rdečih kvadratkov s pikicami, srčki,... Jap, vse kvadratke je treba najprej izrezat, sešit skupaj,... Ampak tale je še izi -je majhna:). Večji problem je bila prešita odeja za alfa samčka:) - on je velik, tako da je bila dolga 2 metra... Tako da takale mala je simpl ko pasulj, poizkusite:)
Tule spodaj je en detajl - če je dekica tako mala, je ni treba cele prešit in je dovolj, če ročno izvezete kake detajle - v tem primeru 3 srčke. Če je polnilo kvalitetno (in moje je; kupljenoje v Filcu iz Mengša - če še koga zanima, ni to plačana reklama, da ne bo kdo mislil, samo vem, da sem jaz vedno spraševala, kje se to kupi, dokler nisem izvedela - včasih se je dobilo v Vrvarni, samo zdaj je ni več, pa že prej nekaj časa niso imeli). Kupite lahko to reč tudi včasih v nekaterih trgovinah z blagom, samo nimajo vedno in še dražje je, navadno pa tudi bolj tanko. V Filcu so pa prijazni in dokaj poceni, pa dobro polnilo imajo - različne debeline in oblike (v polah za dekice ali pa v kosmičih za polnit igračke), samo žal delajo samo do 16h, kar je malo nepraktično včasih.
Pa seveda vedno priprave na naslednjega dojenčka vključujejo tudi darila za že rojene otroke. Vedno so to neke knjigice (ok, vedno se sliši, ko da jih imam 10, nimam, samo 3je so, ampak pač obakrat so bile to knjigice;), tudi oči vedno dobi knjigo:). Prvič je dobil oči Dawkinsovo "Bog kot zabloda", ki še vedno ostaja njegova najljubša knjiga (to se lahko prepričate v prejšnjem postu, kjer oči med Svitovim rojstvom nosi majico s crocoduckom:), drugič je dobil knjigo "Z otroki v gore" in obljubo, da bomo kljub malim še vedno kam šli (on pač rad hodi v gore, jaz sem pa morska deklica pri nas;). Zdaj je dobil knjigo "Fotografov pogled" o fotografiranju (je baje fajn, ker ni ravno osnovna).
Ronja je od Lejle dobila eno mukajočo/lajajočo/rezgetajočo/... knjigico, ki ji je bila strašno všeč na knjižnem sejmu, od Svita pa sta dobili: Ronja "Veliko malo prstno gledališče", Lejla pa "Mišek tip si želi bratca" (imamo srečo, da si je ona pa želela in dobila bratca).
Poleg tega pa sem si želela naredit še nekaj za vse tri - da se vidi, da "pašejo" skup (ne vem, kako je z vašimi otroki, ampak mojima to zelo dogaja:) - da "pašeta" skup, ali pa da vse 3 pašemo skup - všeč jima je, če smo vse tri oblečene v eno barvo ali imamo vse tri kavbojke ali krilo, radi imata enake stvari, vedno si želita, da naredim obema enako oblekico itd...) Zato sem naredila vsem trem enake kapice za iz porodnišnice - iz istega blaga kot je Svitov pajacek. Hec s temi kapicami je, da sem jih delala še med rojevanjem, hehe - kot prvič dekico za Ronjo in drugič pajacka za Lejlo. Očitno drugače nočejo ven;)
No, takole se je pa Svit prvič peljal domov (in zaenkrat je bila to njegova edina vožnja - nisva preveč pristaša prevažanja malih dojenčkov v avtu, če ni treba). Dekica je že služila svojemu namenu, hehe.
No, tole je pa njegova druga dekica, narejena po rojstvu. Odejica (ugotavljam, da sploh ne znam več slovensko, vsako drugo besedo mi podčrta! - Sem si zdaj razbijala glavo, kako se reče kovter po slovensko... Sem se odločila za odejo - ampak kako pa razlikujem ločim kovter in deko, če je oboje odeja? Oboje (kovter in deka) je namreč narobe...), skratka: majhno to, s čimer se pokrijemo, se je med hranjenjem stran od nas izgubilo in mali je rabil nekaj in ker je tako pridno spal na začetku, sem izkoristila "negužvo" in mu hitro naredila še dve prešiti odejici: eno za v zibko in še eno čisto podobno za v voziček:
Razlikujeta se po šivih, s katerimi sta prešiti, če koga zanima:D. Tale je prešita s strojem s šivom, ki izgleda kot ročni - samo se žal to na tej sliki ne vidi najboljše. Ampak sem se morala pohvalit, ker je to prvič, da sem uporabila ta šiv in zgornji transporter, hehe. Celo življenje se učimo, a ne?;)
Pa še priznanje: tehle kvadratkov pa nisem šivala skup - tokrat sem si olajšala življenje (ipak je bil Svit star komaj 3 dni, mejte usmiljenje, no!;)...) in sem vzela tako potiskano blago, pa samo prešila vmes:) Na zadnji strani je mehka kosmatena flanela, da bo fantiču bolj toplo in udobno:).

7 komentarjev:

lena pravi ...

Ja mami, ne delaj toliko. Sj ni treba vse na novo za novorojenčka :)
Je pa zelo lepo, to pa ja. Bravo!!

Anonimni pravi ...

Čestitam. Svit je krasen dojenček!

Andreja pravi ...

Ma res si pridna, tvoji otroci pa srečni, da vaju imajo. Že vedo, zakaj so si vaju izbrali za starša.

Simona pravi ...

Zelo luškan pajacek, najlepše pa mi je dejstvo, da je samo Svitov. Super tradicijo si (sta) uvedla. Občudujem pa tvojo pridnost.

Majci pravi ...

Ah Veri...človek ostane brez besed, ko vidi tvoje delo, pa naj bodo otroci ali ustavrjanje;) Faca si itak...Komaj dobro po porodu, pa tako hiper...
Odejice so super pruper, edinstvene, tkao kto kapice in Svitov pajac...kar zavidam tvojim...
Čestitke za vse!!!

Anonimni pravi ...

Sicer sem v osnovi RR-jevka, ampak tvoj blog pa spremljam že odkar sem na rr - se pravi od januarja 2010. sem avgustovka 2010 in junijka 2012:) tudi jest ful rada šivam, me pa zanima s čim si obrobe na svitovem pajacku nrdila? pa kje si kupila tole blago od tadruzga kovterčka? si pa super, meni v navdih, pa še komu tudi!! pa čestitke za svita (ful lepo ime), se beremo:) lp, ana

veri pravi ...

lena, saj mali revež nima skoraj nič novega - je pač 3. otrok, skoraj vse je podedoval, nekaj od punc, nekaj od prijateljic s sinovi, nekaj oblek je dobil tudi novih, ampak prav nobene mu nisem jaz kupila... Sem mela malo slabo vest, pa sem si rekla: Sine, saj si dečko, pa še dojenček, ne? Ker se mi res ni dalo še po štacunah letat s trebuhom... Dekice je pa rabil - kovterček od tamalih se je izgubil neznano kam in pokrit mora bit... Dekico za v avto tudi rabi, ker punci svojih ne odstopita (in ju niti približno ne mislim silit v kaj takega - to bi bilo smrt za neljubosumje;) Pajacek je pa že tradicija - to pač mora dobit vsak moj otrok, takega, da je samo njihov. Saj sem ziher, da se jim bo zdelo trapasto, ampak bojo pa vedeli, da jih ima njihova trapasta mami vse 3 rada:) To je namen, hehe.

MB in anonimna, hehe, tisto ni beli trak, to odrežeš, da rata trak;). Sicer je pa pletenina, patent, kupiš na meter v trgovini z blagom, potem pa odrežeš, kolikor pač rabiš.
Hvala za info o W6, mogoče si ga bom enkrat omislila za na morje (če bom kdaj delala kaj več tehle reči...) Jaz sem sicer potem dobila eno še boljšo Elno, hehe - da se malo považim;). Ampak pajacek je narejen z Berči (Bernino - uno, ki ga je svirala in me spravila na rob solz) in Janomčkom (overlock Janome, ki sem ga dobila za Svita)

anonimna, blago sem kupila v Svet metraže na Rudniku (lj) - majo tam svašta, celo bambusov jersey, ki ga nisem nikjer drugje našla, pa res svega i svašta, nebesa za šivilje... (a misliš, da bi mi dali popust, če rečem, da delam reklamo na blogu, hehe? Bi mi prav prišel - popust mislim;)) samo cene so pa malo manj sanjske - pač slovenske... meni je tako žal, da so vse naše tekstilne tovarne propadle in da ni več blaga z napako na kile - včasih so bili tako krasni jerseyi z otroškimi motivi, dobre kvalitete, navadno sploh ni bilo nikjer nobene napake - je bila nekje na roli, pa nisi dobil lih tega dela ali pa je bilo ceneje zato, ker je bil pač konec role, itd... Tale Svitov pajacek je še iz tistih časov - sem kupila blago, pa še nisem vsega porabila... Še dobro, da nisem vedela, da kmalu blaga na meter ne bo več, sicer bi ga takrat kupila toliko, da bi se zadušili v blagu;) - resno, že zdaj tiste omare uspem samo jaz zapret:D.