Kostanj

Tisti, ki ste brali prejšnje poste, že veste, da NE maram jeseni in zime (razlog je preprost, v bistvu jih je več, noben pa ni kompliciran: mraz, tema, bunde in plašči, ni morja, kopalk (ali nekopalk), ni sveže paprike in paradižnika, ni svežih zelišč, ni marelic, breskev, jagod, borovnic... in še bi lahko naštevala - don't get me started!). No, vsi ostali pa to veste zdaj.
Ampak ker sem rada fer, priznam, da je nekaj dobrih lastnosti tudi v tem času: eno smo že spoznali: piškote;), čeprav niso omejeni na jesen, tale danes pa je: KOSTANJ. Kakor je jesen smotana, je pa kostanj dober - in vsako leto me razveseli, ko postavijo stojnice, kjer ga pečejo: tisti vonj po kostanju na ulicah, pa nabiranje kostanja, kuhanje in pečenje kostanja doma, kostanjeve torte,... vse v zvezi s kostanjem je dobro!

Jap, čeprav sovražim jesen s svojo sivino, dežjem in vetrom, pa obožujem kostanj, pa tudi gobe imam rada (pač rada jem, kaj naj?;). Ampak kostanj je definitivno prvi v tej vrsti. Obožujem ga! Rada imam kuhanega, pečenega še rajši, v tortah pa najrajši:). Navadno nas z njim zelo zelo prijazno zalagata tast in tašča (hvala! vse pojemo:), vendar pa smo si želeli it kdaj tudi sami ponj:

Bili smo blizu famoznih Janč, kjer naj bi bilo veliko jagod in veliko kostanja - o tem bi se dalo razpravljati - naša bera je v tistem peharčku na prvi slikici... Ampak kljub skromnem naberku se je sprehod več kot splačal: na poti po gozdu smo videli tegale močerada, ki jo je tako urno brisal, da sem ga komaj dobro slikala (da ni bil ves razmazan oz."out of focus") - ne moreš verjet, da je to bitje tako hitro:

 Božali smo lesne gobe, gledali vse ostale (videli smo tudi mušnice, pa še en kup drugih) in se učili o tem, katere gobe so strupene in katere ne:

 Budno biologovo (beri: očijevo) oko je opazilo tudi tegale mini slepca, ki se je zvijal pod listi:

 Našli smo tudi enega ogroooomnega jurčka, vendar je bil že premehek za pojest:

 Oči, jaz te mam takooooo radaaaa!!!

Preizkusili smo tudi vetrnice, to pa vidite v glavi bloga. Zdaj kostanja verjetno ni več, ampak sprehod po gozdu je vedno fajn ideja, ne glede na letni čas in njegove trapaste karakteristike. Se pač oblečeš, ni kaj;) Če ne drugega, lahko v gozdu najdeš kup uporabnih stvari, ki doma pridejo prav kak deževen dan... Mi smo prinesli palico - uganete, kaj smo naredile iz nje? No, to pa naslednjič.