Ovčke s sirovo omako

Čeprav na splošno ne maram kuhati ene jedi 2x, so nekatere svetla izjema, ki potrjuje pravilo. To so jedi, kjer mojim ljubim zasijejo učki oz. za katere dovolj dolgo težijo, da naj jih spet skuham. No, ena zadnjih takih so tele ovčke. So bile popolni hit in sploh Ronja že celih 14 dni sanja, kdaj jih bom spet naredila... Čisto čisto vsak dan me vsaj 10x vpraša: mami, kdaj boš spet ovčke naredila! Strašno so se ji v srce usedle:) Če bi vi videli te modre učke v živo, bi me čisto razumeli, da človek ne more rečt ne, če nima res dobrega razloga (in jaz ga tu nimam). No, tule, za ilustracijo, s čim se moram borit:

 Zdaj pa povejte, kako naj človek reče ne! Zato, danes, dete moje, bojo zate spet tele ovčke:)

Ko sem to novico obelodanila, sta obe začeli skakat in vriskat:) Ronja se je seveda takoj spomnila in preverila: "Pa omakco tudi, mami!" hehe, ni od muh, tale mala... Seveda bo tudi omakca:)

Tele slikice so še od zadnijč, verjetno pa danes ne bo prav dosti drugače izgledalo; spredaj so ovčke in cvetovi cvetače (kao grmički), zadaj pa v večji posodi sirova omaka - ala fondi) in grahov pire (iz suhega graha):

 Kako naredit to veselje malim in malo večjim otrokom po srcu in duši? Ma, v bistvu zelo lahko. Najprej narediš krhko testo - receptov je malo morje, jaz navadno delam po občutku, ker sem vse recepte, ki jih imam že sporbala in se mi ne da iskat novih. Če se vam to nikakor ne dela, lahko krhko testo tudi kupite, ampak je res hitreje vršt moko, maslo in jajce ali vodo v multipraktik in malo pregnest še z rokami kot pa se it gužvat v trgovino - ampak izbira je vaša:)

Potem damo testo v hladilnik malo počivat, zavito v plastično folijo ali pokrito, da se ne izsuši, medtem pa iz hladilnika vzamemo cvetačo, jo operemo in razdelimo na cvetke. Ko smo ravno pri hladilniku, si pripravimo še vse stvari za omako: sir, jabolčni sok (jaz imam v hladilniku vedno eno malo stekleničko zgoščenega, ker ne maramo jabolčnega soka in ga uporabljam samo za kuho, zgoščeni dolgo zdrži in ne vzame toliko prostora), maslo in mleko ali smetano (nam je bolj všeč z mlekom, ampak okusi so različni).

 Zdaj dajmo kuhat cvetačo (najhitreje je, če vodo zavremo v vodogrelcu), segrejemo pečico na 200°C, pripravimo modelčke za ovčke (2 različno velika narebrena kroga), nožek in moko za posipat delovno površino, pokličemo otroke, da pomagajo in se lotimo dela: razvaljamo testo in z modelčkoma izsekujemo kroge, ki jih s pomočjo mleka lepimo skupaj v ovčko (noge izrežemo kar z nožem - priporočam, da so noge debelejše, da se ne bodo zažgale). Ko imamo vse ovčke na pekaču (priporočam teflonskega ali pa da daste spodaj peki papir - saj krhko testo se ne prime, ampak mleko, s katerim jih premažemo, pa), jih vse premažemo z mlekom in damo pečt v pečico za 10 min., da dobijo lepo barvo.

No, medtem, ko se cvetača kuha, ovčke pa pečejo, hitro vržemo skupaj še omakico: na žlici masla prepražimo 1 žlico moke in potem postopoma zalivamo z 1,5 dl mleka ter ves čas mešamo, da ne bo grudic in kuhamo na malem ognju, da se zgosti. Zdaj počasi primešamo še 1 dl jabolčnega soka, še malo pokuhamo, začinimo s soljo in po želji še poprom (če ni za otroke oz. če ga tolerirajo), po vrhu pa po želji potresemo s sesekljanim drobnjakom, mlado čebulico ali petršiljem.


Zdaj bi morala bit cvetača že kuhana, ovčke pa pečene: odcedimo cvetke, jih položimo na velik krožnik, zložimo gor še ovčke in omako prelijemo v porcelanasto skledico (zato da se otroci ne opečejo, če bi pomakali ovčke v vročo posodo, ki je bila prej na štedilniku) in pokličemo ostali del družine, da pride degustirat:)

Čez 14 dni pa ponovimo vajo;)

PS: no, da boste verjeli, da so bile spet ovčke: tole so bile ovčke 2. poizkus:

Dober tek!