24 junij 2011

Brokolijevi žepki


Zadnjič v postu o trotillah je nekdo omenil, da jih rajši zvija drugače, da nadev ne popada ven - tudi jaz jih včasih naredim tako - no, če koga zanima, kako to izgleda:
Plus te verzije je, da nadev ne pade ven, minus pa to, da moraš tortille že prej sestavit in si jih ne more vsak sam po želji. Vsako je dobro za svoje dni: prva metoda - prosto po prešernu z milijon omakicami je fajn za dni, ko imamo čas in se nam ne mudi, za obiske in sproščeno druženje... Druga metoda je fajn za bizi dni, ko bi radi, da je kosilo naenkrat na mizi, komplet, da ni treba še nekaj prčkat in da ni preveč svinjarije okoli.
Torej: najprej spečemo tortille, recept že imate od zadnjič:) Lahko pa poizusite za spremembo tudi koruzne - če koga zanima, je tu moj recept (vas pa opozarjam, da so nekoliko "bolj zahtevne").
Če ste v kuhinji doma, potem lahko nadev delate med peko tortilj, če se še nekoliko lovite, je mogoče boljše, da ga pripravite vnaprej in potem samo pečete in zlagate hkrati, da ne bo preveč "overwhelming" (ne najdem slovenskega izraza, če me ubijete!)
Naš nadev je bil iz brokolija, ker smo tole pač jedli enkrat pozimi, ko je to sezonska zelenjava. Sir je tisti, ki bo žepke lepo spojil, ko se bo stopil:)
Zdaj na tortiljo nadevate nadev - na sredino, potem pa z obeh strni zapognemo proti sredini in potem še iz obeh drugih strani - zapremo kot pismo.
seveda pa ne pričakujete, da bodo otroci tako zvite jedli kot je mišljeno (torej lepo odgriznili en del in potem še enega itd...). Oni imajo svoje sisteme:) Vsekakor je treba najprej pogledat, kaj se skriva notri:)
Jap, res je: BROKOLI! Moji punci imata dejansko ful radi brokoli (ja, vem, imam srečo, se vsak dan zahvalim neobstajujočemu bogu za to;).
Kako naj se pa tega lotim? Najprej bom popihala...
 Najboljše bo kar na sredini;)
 No, taklole to izgleda, če jejo odrasli;) Tako nekak naj bi izgledalo...
Ampak dejansko pa igleda pri otrocih takole;) No, vsaj pri mojih, nevzgojenih, uživaških, spontanih in srčkanih otrocih, hehe.
PS. saj znata jest lepo, če je treba - v restavraciji bosta zgledni;) Ampak doma se pa človek lahko sprosti in si prinese sveže pečeno s tortiljo k mizi, ne?;) Ok, rajši ne odgovarjat;)

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

genialni sta! :)))
metulj333

Anonimni pravi ...

Še enkrt o zavijanju ;)

Ne vidim razloga zakaj ne bi mogli tudi otroci/ odrasli stotere omakice zavijat na ta drugi način.Saj je samo način zavijanja (nič kaj kompliciran) . Aja , mi zavijamo polpismo - od spodaj navzgor eno tretjino, nato še z leve in desne. Zgornji del ostane odprt.

Pridne ste ;)

veri pravi ...

Ah, buča, sem pozabila napisat: tako zvite tortilje potem damo v pečico za 5 min, da se sir stopi in tortilje malo otrdijo, da ostanejo v svoji obliki. Zato jih je treba prej vse zvit, da se potem istočasno popečejo, da ne skačeš non stop do pečice za vsako.

Kar se zavijanja tiče: lahko sicer poizkusite prepričat 2 letnika, da naj tortiljo zavije kot pismo, vendar jih mojidve še jest nočeta na "predpisan" način, tako da ju ne matram z nekimi standardi - tortilje so pri nas "hrana za hece" in jih lahko jesta na čisto svoje načine:) - kot je več kot očitno, hehe.