Pri nas si praznike sposojamo po svoje od povsod, jih kombiniramo po svoje in imamo še svoje družinske tradicije... Vem, da to ni "po reglcih", vem, da marsikomu to deluje tuje, da si kar vzameš, kar ti paše... ampak nam dela, zakaj bi menjali zmagovalnega konja?:) Tako imamo tudi svečenico, čeprav ne hodimo v cerkev, vendar nam je bil tisti nežni obred s sajenjem želja in prižiganjem svečk čeznje, tako luškan in tako na kožo napisan, da ga nikakor ne damo! (In ga toplo priporočam vsem vernikom, nevernikom in neodločenim:). Zdi se mi, da ga tudi večina vernikov ne pozna, vsaj tistih, s katerimi sem govorila, pa je škoda, ker je lep.) Mislim, da se ga vsako leto prav vsi veselimo! Imamo pa seveda hkrati tudi svizca, ki ne zavije čokolade, ampak išče svojo senco okoli, čeprav v Sloveniji ni preveč modern. Ampak prijaznemu glodalcu se pač človek ne odreče kar tako, ne?;)
Zato sem malim danes naredila kosilca v obliki svečke za svečenico (na desni strani: iz kosa kumare in korenja, zelooooo enostavno za izrezljat, skup pa pritrdiš z zobotrebcem, če so otroci že dovolj veliki, da se ne bojo zadavili z njim;). Zraven na levi je svizec iz kruha (ok, naj bi bil svizec iz izrezanega kruha, namazanega z arašidovim maslom, oči in zobki so iz sira, nos iz borovnice in zenice iz nigela semen, brki pa iz korenčka. Za hribček, iz katerega pokuka svizec pa je spodaj samo odrezana bombica kruha).
Poleg tega kosilca je danes v termovki dobil še zelenjavno juho iz stročjega fižola in testenin (njegova najljubša), da poje še nekaj toplega in ker je to dete v šoli neverjetno lačno in tole niti pod razno ne bi bilo dovolj... Oči pravi, da je to verjetno zato, ker pogreša dom in je to kosilce simbolično nekaj "od doma", sama pa imam še malo bolj praktično razlago: "ker doma ves čas nekaj meljemo":D. Ko je bila temnolaskina prijateljica enkrat na obisku cel can, je presenečeno vzkliknila: "Pa kolikokrat na dan vi jeste???":D Prevečkrat:D... Ta bitja so non stop lačna...
Mimogrede: kdor je rekel, da "se tretji otrok nič ne pozna" ali "da je z vsakim naslednjim pol manj dela" in podobne nebuloze... ni nikoli delal okrašenih kosil za VEČ otrok:D. Ok, ne rečem, 3 taka kosila niso 3x več časa, ampak so pa recimo 2,5x več časa:D. Tako da kot pošteno povem vsaki mamici, ki me o tem povpraša: "vsak otrok se ti pozna točno za enega". Vsaj meni se... Mogoče preveč kompliciram (čisto mogoče;), ampak nekako se mi nikoli ni zdela dobra ideja, da bi se za enega otroka pa manj potrudila, ker je pač nekje drugje po vrstnem redu... In potem hočejo met tudi drugi enako... pa si tam... kjer ni muh... so pa svizci:D... trije:D... *še dobro, da še oči noče okrašenega kosila, ampak se zadovolji z odrezki:D
Aja, ko smo ravno na temi odrezkov / ostankov; ker mene vedno zanima, kaj vraga naredijo tiste super mame z vsemi odrezki otroških sendvičev in ostale hrane, ko okrašujejo kosila... Pa sem bila včasih kar malo (ok, priznam, precej) razočarana, da pomečejo to hrano stran (kar je zame čisto nesprejemljivo - ne maram metat hrane stran; to so mi vcepili, ko sem bila mala in še vedno postrgam beljak iz lupine, itd... imam seznam hrane v hladilniku v glavi, da kuham tako, da vse porabimo, preden bi se pokvarilo, načrtujemo kosila na ta način itd... Nekaj tega je zato, ker sem bila tako vzgojena, vendar sem zdaj še bolj pazljiva, saj dobimo zelenjavo od babi in deda, ki se precej potrudita zanjo - zato RES ne bom stran metala bio zelenjave, za katero se je babi sklanjala, da je plela, pobirala, itd... in pika! In tudi tamali je nočejo, zato so zelo pripravljeni sodelovat in razlog "to imamo za porabit" je zanje vedno dovolj dober:)). Uf, sem se razpisala... Skratka - metanje stran ne pride v poštev.
Druga možnost je bila, da jo same pojejo, medtem, ko delajo sendviče - zame to ni opcija, ker delam ta kosilca ali ponoči, ko mi ne paše več taka hrana ali pa zgodaj zjturaj, ko mi ne paše nič, razen čaja... Če delam kosilca zjutraj, sicer ni problem, ker mi vse odrezke sproti požrejo mladiči... Če delam pozno ponoči, pa jih nadevam v posodico in spravim za naslednji dan na hladno, da imajo mali za malico - glej sliko zgoraj (punci, ki sta doma, sicer pa so dobili, ko so se vrnili domov iz šole, saj so takrat vedno lačni in je super, če jih kaj že čaka). Ali pa v eno škatlo nadevam odrezke in dam lubiju za kosilo, na srečo ni izbirčen glede tega:D.
Če pa ostane sam kruh, ga natrgam na male koščke in posušim za kruhove cmoke ali kaj podobnega... Če ne drugega, jih damo posušene dedu, da z njimi krmi kokoši in purane.
Kako pa vi rešujete ostanke hrane? Če delate okrašena kosilca ali kar tako, če se komu kdaj zgodi, da kaj ostane...
Ni komentarjev:
Objavite komentar