Zabava za rojstni dan

Če slučajno niste opazili:D, smo bili zadnji dve leti v pandemiji, ko je bilo vsakršno druženje prepovedano, zato nismo imeli naših klasičnih zabav za rojstni dan. Zato imamo zdaj malo za nadoknadit... Ja, vem, čudni smo;).

Maladva sta se odločila, da bi rada praznovala vse zamujene rojstne dni, zlatolaska je praznovala svojih 12 let, čaka nas še zabava za 13. rojstni dan, januarja pa bo stara 14. Tole tukaj pa je zabava od malega princa - za njegov 9 rojstni dan - mali pa bo januarja star 11:D. Ampak hej, zakaj pa ne - navsezadnje so med pandemijo bili res prikrajšani za vse tole... 

Zaželel si je gozdno zabavo, kjer bo glavnina zabave "tekma" med dvema skupinama otrok, kdo nabere več kostanja, ki ga bo nato oči spekel na žaru zunaj (skup z ostalo hrano). Spekla sem kekse v obliki gozdnih živali in listov (ti so narejeni kar na roke, brez modelčka, so bili na koncu najlepši:D)

In ker je bila glavna tema kostanj in gozd, sem mu spekla kostanjevo torto v obliki brezinega debla

- mali namreč ni tako nor na čokolado (ja, pa v tej družini, si morete mislit?), zato vse tiste krasne torte v obliki debla iz Pinteresta odpadejo, saj so vse po vrsti čokoladne. Ampak obstajajo tudi bela drevesa:)

Oči je kot obljubljeno spekel kostanj na žaru, punce pa smo naredile še kruhke v obliki listov, ki jih je prav tako oči spekel na žaru. Pa še koruzo od babi:).

Ko smo prišli do torte, je bila že trda tema, na vrtu nimamo luči, zato smo se znašli s svečkami in čelko:) Pa ni tema nikogar kaj prida motila:)

Mali je najprej hotel naredit pinjato v obliki kostanja, vednar sem slabo namešala lepilo za tapete in je bila premehka. Ker se je za zabavo precej na hitro odločil (v četrtek, da bo v soboto;)), ni bilo časa naredit še ene. Pinjate zdaj delajo sami, to je plus, ko otroci malo zrastejo, če si jih prej ves čas toleriral zraven ob pripravah;). Nekoč postanejo koristni, hehe;)

No, ampak ker ni bilo pinjate, se je mali odločil, da bo dal bonbone v balone, ki jih bojo ciljali z doma narejenim lokom in puščico, ki smo jo nekoč našli v gozdu (blizu našega gozda je lokostrelsko strelišče in včasih se najde kaka puščica).

Toplo priporočam zabave zunaj! Ja, celo ko smo živeli v bloku, sem organizirala zabave na travi pod blokom, če se je le dalo:). Prednosti zabave zunaj:

- veliko manj čiščenja in nevarnosti, da se razbije kakšna sestricina najljubša skodelica
- otroci so zunaj bolj sproščeni in srečni
- ne rabiš veliko organizacije, da "se dogaja"
- drugi starši bojo verjetno veseli, da so otroci malo na zraku
- v naravi se bolj povežemo, tvorijo se nam dobri hormoni, skratka super duper je za naše zdravje;)

In nenazadnje so te zabave poceni - kar morda v trenutnih časih ni tako zanemarljivo... Domači keksi, domač kruhek in malo zelenjave - to si nas večina lahko privošči! Nabran kostanj je pa tako zastonj;). ne rabite plačevat za prostor in dokler so tako lepi dnevi, se res še da.

Predvsem pa je otroko strašno všeč! Otroci so radi zunaj - ja, celo zdaj, celo ta generacija! Kako vem? Ker sem slišala, kako so si govorili, kako je bila ta zabava super in da je boljša od nevemkatere... Pa ni bilo nič posebnega, vse skup je bilo narejeno v enem dnevu, saj več tako nisem imela na voljo za pripravo;). Otroci ne rabijo blišča, rabijo čas, naravo in malo divjanja;).

 

Jedi iz gob

 Kot sem zadnjič pisala, smo šli nabirat gobe - in bili precej neuspešni. Vendar se je po tem očija usmilil njegov sodelavec in tako so šli nabirat gobe na njegove skrite kotičke, daleč stran od preobremenjene Ljubljane (oči je vzel s seboj še 2/3 otrok). Midve s temnolasko sva imeli delo in se tokrat nisva mogli pridružit, ampak oni pa so bili tokrat zelooooo uspešni!

Gobji ulov... Kar lepo, kajne?

In seveda smo potem kar nekajkrat jedli gobe in še kar nekajkrat jih bomo - ker smo jih precej zmrznili:) - toliko celo mi ne pojemo;)

Ponosni alfa samec s svojim ulovom:)

Pa sem se spomnila, da bi mogoče komu pomagal seznam, če tudi naenkrat nabere veliko gob:

- gobe z jajci, klasika pač;) - nam je najbolj všeč z jurčki
- ajdova kaša z gobami - slovenska jed, dobra in omamno dišeča, spet najboljše z jurčki
- pohane marele - to babi rada naredi
- na ponvi ali žaru popečene marele - najljubša gobja jed malega princa
- šampinjoni na žaru ali ponvi, v katere daš malo smetane in košček plesnivega sira - obožuje temnolaska
- domače testenine z lisičkami - prirejen recept po Jamiju in moja najljubša gobja jed
- gobova juha - super, če imate različne gobe, saj je najboljša iz različnih
- juha iz tintaric - to je delala moja mama, mi nismo bili najbolj navdušeni, ampak mogoče ima kdo rad
- ajdovi žganci z gobovo omako - zlatolaskina najljubša jed - kot vidite ajda in gobe lep pašejo skup
- pica z gobami - sicer jih ne boste veliko porabili, če se vam pa ravno par gobic valja, je pa super
- slana pita (quiche) z gobami - pri nas vsi obožujejo slane pite
- gobova omaka in riž ali testenine - možno jo je naredit iz praktično katerihkoli užitnih gob - no, v teoriji jo je možno naredit tudi iz strupenih gob, vendar upam, da nikogar toliko ne sovražite, da bi rabili ta recept;)

Čeprav nisem mogla zraven, je pa njihovo gobarjenje navdihnilo tole ilustracijo:)

Kako pa vi najrajši jeste gobe?

Biorazgradljivi "stiroporkoti"

Lubi pospravlja garažo in je našel ogromno škatlo tehle "stiroporkotov", ki jih je pred leti dedek Mraz prinesel otrokom (mislim, da sta bili takrat samo dve:D)... Ne vem, kako se tej igrači pravilno reče, ampakmi ji pravimo stiroporkoti, ker izgleda kot tisti koščki stiroporja, ki jih dajo v pakete za zaščito. Samo da niso iz stiroporja. Niso iz plastike - v bistvu so samo škrob.

Tega verjetno zdaj niste pričakovali, ne?:D Da bom z dvema najstnicama in enim skoraj najstnikom pisala o igračkah za malčke:D. Ki niso strupene, so biorazgradljive in ker so tako zelo penaste, se je verejtno celo zadušit težko z njimi (čeprav še vedno zagovarjam tezo, da malčkov ne bi pustila nikjer nenadzorovanih - nam se je obneslo, je pa hudimano naporno, se strinjam;).

Ampak čeprav je ta igrača prvenstveno namenjena malim otrokom (čeprav na njej piše do 99 let:D), sta se najina mlajša blondinčka (10 in 13 let) prav lepo zabavala z njo! Zato predlagam, da če najdete kako tako reč kje, pa imate že starejše otroke, naredite en družinski večer s tako traparijo - kdo ve, mogoče bojo pa za;). Tokrat sem sama imela nekaj za narisat, starejša pa delat za šolo, ampak vem, da bi se obe z veseljem pridružili - pa naslednjič:). Oči je bolj rabil časopis, do katerega revež sicer nikoli ne pride, samo 1x na mesec, pri dediju:). Midva sva ga namreč odpovedala, ko so se rodili otroci, ker ga nikoli ni uspel niti odpret:D. In od takrat nekak še nismo prišli nazaj na toliko časa kot pred otroci :D.

Zakaj je bila ta igrača meni všeč, že prvič, ko sem jo videla? Ker je: biorazgradljiva (v bistvu je to samo škrob z dodanimi barvili), je izredno raznovrstna - koščke lahko lepimo skup z vodo - v tistem vedru je priložena še mala viledica, ki jo zmočiš z vodo in potem karkoli hočejo otroci zlepit, samo podrsajo po mokri krpi in se da zlepit skup. Ker je "open end" igrača, kot temu rečejo angleško (ne vem, ali obstaja prevod, se priporočam, če kdo ve) - to pomeni, da ni ene poti, kako se igrat z njo, ampak dovoljuje veliko različnih možnosti in z njo otroci krepijo domišljijo, prstne spretnosti in si lahko naredijo razno razne igračke, s katerimi se igrajo potem še igro vlog, itd... Lahko naredijo dodatke za punčke, lahko si sezidajo hišo, ali pa gnezdeca...

Koščke lahko tudi režemo ali preoblikujemo (recimo stisnemo v opeke - za to sta priložena plastična delčka - najini otroci sicer niso tako za grajenje zgradb, zato jih tokrat nista uporabljala, ampak sem prepričana, da bi marsikateremu otroku bilo prav to všeč)

Lahko svoje skulpture tudi pobarvate - ali pa samo narišete učke z navadnim flumastrom raznim ptičkom in ribicam. Če si hočete popestrit kakšno zaspano deževno soboto, toplo priporočam:) Še dedi jih je z zanimanjem pogledal in tuhtal, za kaj bi se to dalo uporabit:).

Lepo se igrajte! In taka reč je dejansko zanimiva tudi za nas, tavelike;).