Prikaz objav z oznako izleti. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako izleti. Pokaži vse objave

18 oktober 2022

Jedi iz gob

 Kot sem zadnjič pisala, smo šli nabirat gobe - in bili precej neuspešni. Vendar se je po tem očija usmilil njegov sodelavec in tako so šli nabirat gobe na njegove skrite kotičke, daleč stran od preobremenjene Ljubljane (oči je vzel s seboj še 2/3 otrok). Midve s temnolasko sva imeli delo in se tokrat nisva mogli pridružit, ampak oni pa so bili tokrat zelooooo uspešni!

Gobji ulov... Kar lepo, kajne?
In seveda smo potem kar nekajkrat jedli gobe in še kar nekajkrat jih bomo - ker smo jih precej zmrznili:) - toliko celo mi ne pojemo;)
Ponosni alfa samec s svojim ulovom:)
Pa sem se spomnila, da bi mogoče komu pomagal seznam, če tudi naenkrat nabere veliko gob:

- gobe z jajci, klasika pač;) - nam je najbolj všeč z jurčki
- ajdova kaša z gobami - slovenska jed, dobra in omamno dišeča, spet najboljše z jurčki
- pohane marele - to babi rada naredi
- na ponvi ali žaru popečene marele - najljubša gobja jed malega princa
- šampinjoni na žaru ali ponvi, v katere daš malo smetane in košček plesnivega sira - obožuje temnolaska
- domače testenine z lisičkami - prirejen recept po Jamiju in moja najljubša gobja jed
- gobova juha - super, če imate različne gobe, saj je najboljša iz različnih
- juha iz tintaric - to je delala moja mama, mi nismo bili najbolj navdušeni, ampak mogoče ima kdo rad
- ajdovi žganci z gobovo omako - zlatolaskina najljubša jed - kot vidite ajda in gobe lep pašejo skup
- pica z gobami - sicer jih ne boste veliko porabili, če se vam pa ravno par gobic valja, je pa super
- slana pita (quiche) z gobami - pri nas vsi obožujejo slane pite
- gobova omaka in riž ali testenine - možno jo je naredit iz praktično katerihkoli užitnih gob - no, v teoriji jo je možno naredit tudi iz strupenih gob, vendar upam, da nikogar toliko ne sovražite, da bi rabili ta recept;)

Čeprav nisem mogla zraven, je pa njihovo gobarjenje navdihnilo tole ilustracijo:)

Kako pa vi najrajši jeste gobe?

19 julij 2022

Potovalni dnevnik - kako ohranimo spomine:)

Čisto hitra objavica o tem, kako lahko ohranimo spomine... na ustvarjalen in luškan način:) Kaj to je, sem pisala že na angleškem blogu in celo razlagala na yt kanalu, ampak tu pa sem vam hotela naštet par prednosti takega ustvarjanja:)

Zakaj ne bi samo slikali s telefonom? Nič nimam proti fotkam, vendar pa se vsaj jaz, ko smo v nečem, kar nam je zelo všeč delat, dostikrat ne spomnim slikat - mogoče sem dinozaver, ampak to mi je v bistvu všeč, takrat smo v trenutku in se ne spomnim na foto. Če pa se že, pa si dostikrat ne želim motit trenutka z elektroniko...
Včasih pa to niti ni praktično ali pa je celo nemogoče - ko se z z zlatolasko zdaj na morju vsako dopoldne raztegujeva (več o tem kdaj drugič;), ne morem zraven slikat - če bi, to ne bi bilo več to...
Kaj je rešitev? Da stvari opišemo ali narišemo ali polepimo, kakorkoliže se najrajši izražamo... v ustvarjalnem dnevniku:) Ki lahko počaka na zvečer, ko imamo čas čečkat v svoj mali zvežček:). To je ena prednost pred fotkami - da ni treba, da nastane v istem trenutku, kot se bodoči spomin dogaja...
Druga prednost je pa to, da v tem dnevniku zelo nadzorujemo, kaj bomo zapisali ali narisali - skrbno izbiramo spomine in lahko poudarimo to, kar se nam zdi pomembno in izpustimo to, kar bi samo motilo "sliko". Tako se obdrži vaša verzija spomina (seveda lahko pri tem pomagajo tudi otroci - z idejami, z besedilom (njihove domislice je vedno zabavno zapisat) ali pa celo z izdelki - ko smo delali letos kartice z mašinco za izrezovat oblike, mi je mala naredila takole morsko deklico:). Ni boljšega načina, kako ohranit spomin na naše ustvarjanje!
In tretja prednost je to, da to, kar sami narišemo, opišemo ali naredimo, se nam bolj živo usidra v spomin - drugače kot druge stvari - to je dokazano - nisem si tega jaz zmislila (čeprav se popolnoma strinjam z rezultati in bi tudi po izkušnjah enako rekla). Ampak spomini se drugače zapišejo, bolj so živi, ko pogledaš to, kar si risal, navadno še leta po tem, točno veš, kje si risal, kako je dišalo morje, vse... vse je bolj živo! Tudi če nisi umetnik;). Poskusite, če ne verjamete;)

11 julij 2022

Toplice - primerjava

Kot veliko ljudi, smo tudi mi imeli še turistične bone za porabit. Ker nismo vešči raznih mahinacij oz. nismo mahnjeni nanje, smo jih izkoristili tako, kot so bili mišljeni - v turizmu. Ker imamo vsi radi vodo in že komaj čakamo morje in ker smo bili prvič zelo zadovolni v termah Čatež (razen da jim je gretje preveč delalo (kar mene ni motilo:D), vse ok), smo se spet odločili za toplice. Tokrat je bilo mišljeno, da porabimo še bone babic in dedkov (kasneje se je malo spremenilo in smo pač porabili vse svoje, tudi za letos, ki bi jih sicer rajši za kaj drugega, ampak to je druga zgodba:D in takrat tega še nismo vedeli), zato smo izbrali druge (in dražje) toplice z vključenim zajtrkom - terme Snovik.

Kako je bilo? Po pravici povedano smo bili vsi razočarani - s seboj smo vzeli še dedija, saj je imel on tudi turistične bone za porabit:). In to je bilo vse fino fajn, ampak same terme nas pa ne bojo več videle.
Imajo en notranji bazen in enega zunanjega (plus čofotalo za otročke). Sicer imam rajši večje vodne površine, sploh pa globlje (taki bazeni so tudi čistejši in manj klorirani, kar je za nas precejšen plus, tu je bilo res precej kemije - mali je imel še reakcijo zaradi verjetno preseženih kvot - na splošno v bazenih nima takih problemov) in tobogani so samo zunaj - vendar to ni bilo tisto, kas nas je zmotilo.
 Domovanja so bila luškana - simpatične hiške in vse je bilo z okusom urejeno - prvi vtis ok in okolica z gozdovi je res prekrasna!
 Na klančku med termami in apartmaji je bila tudi tale luštna škratovska hišica - verjetno imajo pozimi not jaslice, sicer si nismo mogli predstavljat, zakaj bi bila namenjena:), je bila pa luškana.
 
 Tudi v samem apartmaju je bilo pohištvo lepše kot v Čatežu, vse bolj dodelano - vidi se, da ko so te toplice postavljali, so veliko vložili v dizajn in kvaliteto apartmajev...
Omare iz pravega lesa,
lepo opremljene sobe...
Res, da nismo mogli bit vsi v enem apartmaju, saj ima apartma 2 zakonski postelji (ena je v bistvu kavč, na sliki spodaj), ampak ker smo imeli s seboj dedija, to ni bil problem - smo si razdelili otroke in sta dva spala v njegovem apartmaju, ena pa pri nama. Vse ok zaenkrat.
Mali balkonček tudi ok, čeprav je bilo bistveno bolj hrupno, ker se sliši vse iz toplic gor - vendar ima to lahko tudi prednost, da sta starša v apartmaju in kuhata kosilo, pa lahko mimogrede gledata dol na zunanji bazen, kjer se kopajo starejši otroci (plavalci;) - ne puščat neplavalcev samih!!!)
Končno smo prišli do tistega samopostrežnega zajtrka... Ni da bi se ravno hvalil s ponudbo ali kvaliteto, ampak nisem prav dosti pričakovala (vendar če ste bili kdaj v toplicah na rehabilitaciji, recimo Dolenjske ali Strunjan - tam je ta zajtrk na čiiiisto drugem nivoju!)... Tu je bilo na voljo par salam, en sir, neke marmelade, ki naj bi bile domače, vendar ne verjamem (poznam domače marmelade;), max. 2 vrsti kruha, nobenih malih kruhkov... skratka ni bil ravno presežek, ampak kot rečeno - nisem ne vem kaj pričakovala.
Ampak res pa nisem pričakovala take umazanije! Sem mama 3 otrok, ki ne komplicira prav fejst - beri: moji standardi niso prav visoki, ker sem jih že 5x spuščala (prvič, ko sem živela v neke vrste študentskem domu:D)... Ampak... tole je kozarec, ki sem ga napolnila na avtomatu za vodo pri zajtrku... je bil po tem čiiiisto prašen zgoraj (vem, da se na sliki ne vidi dobro, ker pač ne znam slikat, ampak garantiram, da je bilo bljak!) Razumem, da se zgodi, da kdo pozabi obrisat avtomat sem in tja, vendar se je tole moralo nabirat kar dolgo, da je en kozarec odnesel toliko. Ampak ena reč - se zgodi.
Ampak ne gre samo za to - taka stvar te sicer odbije, ampak nihče ne bo delal cirkusa zaradi ene umazane mašine... Vendar ni bila samo ena mašina... Na zajtrku če si prišel bolj pozno (recimo 3/4 ure pred koncem), je vsega zmanjkalo, vse so že odnašali in nisi dobil več nič pametnega. Če si prišel bolj zgodaj, ko je gneča, je bilo osebja vsekakor premalo in tisti, ki so bili, niso bili ravno motivirani - kar nekaj časa smo čakali, da smo se lahko usedli za mizo, ki smo jo prej sami izpraznili, vendar nismo imeli krpe, da bi jo pobrisali, osebje pa ni bilo navdušeno nad tem, celo po tem, ko jih je lubi prosil, če bi lahko pobrisali mizo... 
V vseh toplicah doslej, v katerih sem kdajkoli bila, je osebje gledalo, da si se lahko čimprej nekam počil in je bila to prioriteta - ne pa prestavljanje žlic v marmeladah ipd. Vedno je kdo takoj skočil pospravit mizo, da se usedeš. Na splošno nisem prav zahtevna stranka, v vseh toplicah doselj mi je bilo všeč, povsod so se mi zdeli zelo prijazni (ok, v Čatežu gospa na recepciji ni najboljše govorila slovensko, ampak smo se nekak sporazumeli - ne kompliciramo za vsak drek;). Ampak kot rečeno - bilo jih je premalo in verjetno jim je vse skup padlo dol, kar čisto razumem. Res se je videlo, da niso čisto nič motivirani in razen dvema, se je vsem na daleč videlo, da nočejo bit tam. Verjetno imajo dober razlog - kadar vodstvo ne dela dobro z zaposlenimi, se to hočeš nočeš vidi. Ponekod so ljudje sami motivirani in delajo dobro kljub vsemu (recimo na rehabilitaciji v Strunjanu, ker imajo fizioterapevti še kak dodaten motiv, recimo da bi stranka lahko spet hodila), vendar ne gre pri vseh poklicih in na dolgi rok ne moreš tako delat, enkrat poči...
Tudi čistoča v samem apartmaju je bila - hm, no, vsekakor veliiiiiko pod Čatežem... Skodelica v omarici je bila recimo takale (spet nisem fotograf in moj telefon na blizu ne izostri, od daleč se nič ne vidi - ampak taka, da ne bi nihče od nas hotel iz nje pit - in midva sva pila vodo v Panami iz reke - dolga zgodba;)... nisem čistunka, ampak to, iz česar jem in pijem, imam rada čisto. Sploh pa to, iz česar jejo in pijejo moji otroci... Jasno mi je, da prejšnji najemniki niso mogli dobro pomit posode, ker je bil prašek razredčen in so si verjetno mislili, potem pa nič... Tudi na splošno razumem, da ljudje včasih za seboj ne pomijejo dobro, sploh kak starejši par - mogoče slabo vidita ali imata težave z motoriko itd... Ampak zato imajo v turizmu zaposlene "gospodinje", kot jih sami imenujejo, da pregledajo apartmaje in verjetno počistijo, če je potrebno... Ne moti me, če ima kuhinjska krpa luknje, vseeno pa ti da vedet, da to ni ravno prioriteta... Sama imam veliko rajši generično pohištvo in čiste skodelice, kjer mi ni treba za vsako pogledat, če lahko otroci pijejo iz nje, ko jo vzamem iz omarice... Kaj mi pomagajo lepe omare, če je posoda umazana?
In tu je bil naslednji problem, ki nas je vse malo razjezil, če sem iskrena. Navadno, kadar kam greš, te vljudno prosijo, da naredi pravo stvar - in večina nas potem to naredi. Tu pa ne - tu takoj grozijo - nobenega lista zraven lepo - "prosim, odnesite svoje smeti", samo grožnja, če ne boš... Pa še to en list na steni, ki ga komot spregledaš, ker izgleda kot razne birokratske informacije... To ni način...Vsaj nam ni bil všeč...
(O)cena? Ko sva malim povedala, da so bile te toplice 2x dražje od Čatežkih, niso mogli verjet - tudi njim se je zdela velika razlika - v drugo smer... Ja, tam je res veliko plastike in vse skup lahko deluje ceneno z vsemi tistimi plastičnimi piskajočimi igrali za otroke na vhodu in z umetnimi palmami ob bazenih itd..., vendar je čisto in ljudje so prijazni. Tu se je nasmehnila ena sama punca, verjetno še študentka ali dijakinja in sem se ji potem zahvalila za to. Tudi en reševalec je bil prijazen (en pa je ves čas piskal in težil ljudem (ne nam) za vsako traparijo, ki je dovoljena v vseh ostalih bazenih, pač mladi samci, ki bi radi bili alfa;)). En uslužbenec na blagajni je bil zelo korekten, vsi ostali pa - se je videlo, da nočejo delat tam ali pa da res ne znajo popolnoma nič (gospa, ki nam je računala bone, se je pri čisto vsakem zmotila (bilo nas je 6 z boni za nas in še pri tistih pred nami) in bi nam računala narobe in vsakič smo jo morali popravit - potem je pogledala še enkrat in videla, da imamo prav - ampak če ne bi točno vedeli, koliko bonov še imamo (in verjetno večina ne ve), bi jo precej kratko odnesli...)
Razumem, da so imeli delavci počasi vsega dovolj (čeprav smo bili začetek junija, v Čatežu pa maja), razumem, da je zdaj naval na turizem, ker morajo vsi bone pokurit, vendar si s tem načinom delajo zelo slabo uslugo... Vidi se, da vodstvo poskuša zmanjšat stroške z osebjem in stvarmi na minimum, kar te, če plačaš pošteno ceno, malo zjezi. Mislim pa, da je to dolgoročno zelo slaba strategija, ki se jim bo maščevala... Veliko nas je šlo na bone poskusit sem in tja za vikend, potem pa se bojo nekateri na podlagi tega odločili za počitnice. Mi sem ne gremo nikoli več, ne mi, ne dedi - čeprav bi verjetno vsaj kdo od nas bil njihova ciljna publika. 
V Čatež bomo pa še šli kdaj;). Strunjan je tudi super, zajtrki so nebeški, pa še morje je blizu, ampak na morju imamo dedija in ne rabimo tja v toplice - ampak če kdo rabi priporočilo;). Dolenjske toplice imajo najboljšo hrano, vključno z zajtrki (sama imam izkušnje izpred 20 let, ko sem bila tam na rehabilitaciji, ampak tudi mali, ki so šli večkrat s šolo tja na letovanja, se strinjajo), skratka - imate veliko drugih možnosti, ker zdaj, ko je konec bonov, si nihče ne bo želel zapravit svojega denarja za razočaranje... Če imate otroke ali imate radi čistočo in prijaznost, vsekakor boljše drugam, mi smo se imeli povsod drugod boljše.

31 maj 2022

Znanstival

Za tiste, ki še ne veste, kaj je to: znanstival je festival znanosti, ki ga organizira Hiša eksperimentov in se dogaja v centru Ljubljane, navadno 1. vikend junija ali tam nekje (zaradi korone so ga morali 1x odpovedat in enkrat prestavit na september), sicer je pa vedno tak čas. Letos je bil konec maja, minuli vikend. Bilo je mrzlo ko pes (za ta čas, sploh pa iz 31°C nazaj na 10...), malo je deževalo, pihalo in sploh vreme res ni bilo naklonjeno festivalu. Vendar smo mi vseeno šli - v petek in v nedeljo (v soboto je mala imela ekskurzijo s šolo). In čeprav nas je zeblo ko mice mace, nam nikakor ni blo žal! In nihče ni hotel domov...
Sestrici, ki gledata skupno sliko...
 Odkar vemo za znanstival, vsako leto gremo - samo enkrat smo manjkali, ko sem bila par dni po operaciji in ravno prišla iz bolnice pa še za takrat mi je žal, vendar sem v vsem tistem pozabila pogledat, kdaj je - če bi prej videla, bi nekak organizirala, da bi vseeno šli vsaj na eno delavnico, bi se že nekak privlekla na berglah:). Ampak če ni nekdo ravno iz bolnice, potem vsekakor vedno gremo:) Ker je VEDNO nepozabno!

Pol ti in pol jaz...
Odkrila sem ga po naključju, ker smo pač živeli blizu centra in smo šli v mesto na sprehod, videli mehurčke... in ljubezen je bila rojena na prvi pogled... Bili sta še miceni, malega še ni bilo...Človek bi mislil, da se bosta v 13 letih naveličali, pa še zdaleč ni tako! Vedno je kaj novega!
Barve... kako je sestavljena bela barva...
Navadno večino časa preživimo na delavnicah, ki jih je včasih toliko, da ne moreš na vse it! Festival se dogaja 3 dni (od petka do nedelje) in delavnice vodijo tako izkušeni voditelji iz Hiše eksperimentov kot čisto pravi profesorji in znanstveniki iz tujih držav. Nekateri pridejo vsako leto, ker jim je festival tako všeč! Čeprav jih Hiša eksperimentov ne more plačat in jim lahko kvečjemu krije stroške (tu je verjetno pravi trenutek, da vam predlagam podprtje Hiše eksperimentov - z donacijo, nakupom letne karte, da jih vaša šola najame za kak tehniški dan, itd...) Vseeno se "predavatelji" vsako leto vračajo! In pripeljejo včasih s sabo še otroke, da jim pomagajo! Narekovaji so zato, ker to res niso neka dolgočasna predavanja iz univerze, ampak zelo zanimivi poskusi, ki jih z veseljem gledajo stari in mladi - celo v dežju! Nekateri so res zabavni in znajo naredit zanimivo to, da voda zavre:D.
Kako nastanejo oblaki...
Tokrat pa smo se ustavili za malo dlje v šotoru z eksperimenti, ki jih Hiša eksperimentov navadno izvaja po šolah. Mali so bili navdušeni! Če pomislim, koliko neumnosti smo plačali, kolikokrat so mi otroci po kakem dnevu dejavnosti rekli: "Vse sem že vedel/a!" ali "Brezveze, to itak delamo doma!" ali "To je bilo pa čisto brezveze, čisto nič nam niso povedali" "Na nobeno vprašanje niso znali odgovorit", itd... se mi zdi grozno škoda in strašna krivica, da nimajo Hiše eksperimentov v VSEH šolah - ker tu s tudi moji otroci vedno kaj naučijo - pa res ni, da bi bili doma znanstveno izstradani;).
Pustite, da raziskujejo po svoje in v miru raziskujte sosednji poskus, da vam ne bo dolgčas:)
En namig - ko boste sami hodili s svojimi otroci po znanstivalu naslednje leto (ker res upam, da se srečamo;) - pustite otrokom, da raziskujejo po svoje - zraven so navodila in če je otrok še mali, mu lahko seveda poveste, kako eksperiment deluje itd... Ampak pustite jim, da preizkusijo svoje ideje - če ne bojo s tem ravno uničili zadeve (v Hiši eksperimentov imajo zelo dobro zamišljeno, da so stvari precej neuničljive in vse so "hands on":). Na sliki zgoraj je recimo mali obrnil očala, s katerimi gledaš - moral bi gledat samo z rdečim ali samo z modrim delom - kar je poizkusil - potem pa jih je obrnil še za 90°in gledal skoznje tako, da je z enim očesom gledal skozi rdeče, z drugim pa skozi modri del. Take stvari so za pohvalit, ne za popravit;).
Barvni filtri skrijejo ene napise in razkrijejo druge...

Zakaj vam to pišem, ko pa to ja vsi veste? Ker sem precej inštruirala... In videla, da ni vedno čisto tako;). Ker so bili otroci presenečeni, če sem jim dovolila poskusit stvari "narobe". Ker jim to da veselje, da poskusijo še prav:). Pa za vsak slučaj, ok?;) Saj vem, da vi ne bi tega delali, ampak za vse ostale;). Pa zato, ker smo včasih malo tečni in bi radi čimprej šli domov in pozabimo, da je to naložba v prihodnost - da otrok v miru raziskuje postajo (ok, če jih zadaj kup čaka, potem mu že razložite, da naj bi vsi prišli na vrsto... ampak če je pa takle dež pa... naj uživa;))

Upam, da se vidimo naslednje leto! Obljubim, da vam ne bo žal!!! Čisto vsak najde kaj zanimivega - od predšolskih do odraslih in vsi vmes! Garantirano in preizkušeno:)

05 maj 2022

Delaj, kar govoriš

 Sem šla pogledat, kako bi prevedla frazo "practice what you preach", pa ne najdem lepega prevoda (se priporočam)... Sama fraza pa dejansko ima smisel:). Nikoli mi ni bilo všeč, kadar so ljudje govorili drugače kot so delali. Ampak po pravici povedano delat tako, kot učimo otroke delat, ni ravno lahko...

Ne glede na to, kako se trudim, še vedno se mi zgodi... Otroci so super opazovalci in to seveda povejo (kar je edino prav:). In kaj se zgodi, če jih dejansko upoštevaš?

Zadnjič smo šli v ZOO v Gradcu, ker je bil tam tale gospod, ki ga verjetno večina med vami ne pozna, vendar je živa legenda v risanju (med drugim je naredil Levjega kralja, Brata medveda in še kar nekaj drugih velikih projektov, predvsem pa neverjetno dobro riše!) Zdaj veliko uči online, ampak tokrat je bila priložnost, da ga vidim risat v živo in seveda sem jo morala izkoristit. Njegova delavnica je bila takoj razprodana, še preden sem vedela ali bom dobila neko delo plačano, zato nisem mogla prav na delavnico. Vedela pa sem, da bodo drugi dan skupaj risali v ZOOju in sem šla tja samo na osnovi upanja, da me bojo pustili špegat zraven - in zvlekla zraven celo družino - no, prav strašno se niso upirali - kdo pa bi se bunil, da gre v živalski vrt namesto v šolo? ;)
Ponoči sem spekla kruh in mafine (ker poznam svojo družino in vem, da lačni pa ne smejo bit;) in da bi imela kaj ponudit za zahvalo, če me bojo pustili gledat. Aaron je bil zelo prijazen in ni imel nič proti, če se jim pridružim, tako da so prišli prav tudi v ta namen. Tako sem lahko špegala, kako je risal tegale geparda in risala zraven in napredek je neverjeten, če rišeš zraven nekoga, ki res obvlada!!!
Organizatorka pa ni bila tako navdušena nad tem, da se jim nekdo kar tako pridruži... In tako sem se umaknila, kaj pa čem... In z družino hodila po ZOOju (če smo že tam, si ga bomo pa ja ogledali).
Ker pa je ZOO bolj majhen, smo se hitro spet srečali pri temle pavu, ki se je šopiril. Ko sem povedala svojim, da mi je on sicer dovolil bit zraven in tudi ostali udeleženci niso imeli nič proti, vendar me je organizatorka poslala stran, je moj mali princ komentiral, da naj se spet poizkusim pogovorit z njo: "Mami, saj izgubit nimaš kaj! Nam vedno govoriš, da moramo poskusit in da nimamo kaj izgubit!"
Hja, mali, to je vsekakor res... Res vam vedno to govorim... Res si želim, da bi tako delali. Res vas potiskam v to... Hm.... a da bi to potem morala delat tudi sama?
Uf, to je pa težko! No, po tem njegovem argumentu nekak nisem mogla drugače, kot da spet poizkusim... Nočem otrok učit, da je ok, če govoriš eno in delaš drugo... Pa če je še tako hudičevo težko! Ampak ko sem se še enkrat pogovarjala z njo, se je potem strinjala, da sem tam, seveda pa nisem mislila (že od začetka) spraševat za kritiko svojega dela (itak vem, kaj je moj problem (proporci), še nisem na takem nivoju;) itd...
Tako sem na koncu lahko spet bila zraven! Zato, ker mi je mali rekel, da tako njih učim! Kdo bi si mislil, da se tvoje življenje precej obrne na boljše, če slediš nasvetom, ki jih daješ svojim otrokom? :D
Mogoče bi to morala večkrat počet;)

22 april 2022

Pozdravljena, pomlad!!! - in Jurijevo

Vsako leto jo težko pričakujem, ampak letos je še kar šlo - verjetno zato, ker delam od doma in če ne bicikliraš v mrazu in snegu in dežju, te zima veliko manj moti:D
Vseeno jo je pa fino videt, se vam ne zdi? Čisto razumem vse religije sveta, da praznujejo ta čudoviti letni čas! (ja, vsem alergijam navkljub jo imam vseeno strašno rada:).
Kateri pomladni praznik vam je najbolj všeč in bi si najbolj želeli prebrat več o njem?
- pust - o tem itak vedno pišem, pa če vam je všeč ali pa ne;)
- praznik cvetočih češenj (ta prihaja, me je mali prosil, če lahko napišem kaj - to smo si sami naredili, ker kolikor vem, ni nič organiziranega)
- gregorjevo (a sem letošnje že objavila? Smo bili na obeh - uradnem in našem)
- jurijevo (o tem pa še nisem pisala, ker na pravem festivalu sploh še nismo bili - vsako leto hočemo it, pa vedno nekaj pride vmes: najprej so bili mali premali, da bi se vozili v Belo krajino, ker nekateri niso najboljše prenašali vožnje (vsi kot dojenčki, kasneje pa je bilo temnolaski še dolgo slabo, če ni šla cesta samo izključno naravnost, pa mali tudi ni užival v vožnji)... Potem ko so malo zrasli, je bilo nekaj odpovedano zaradi slabega vremena, potem nam jo je zagodla korona in itak ni bilo nič... No, letos smo pa mislili it v botanični vrt na sejem (ki ne vem, ali sploh bo) in spet nam jo bo zagodlo vreme, jutri ni ravno lepa napoved in ne vem, če v dežju sploh naredijo sprevod (in ne vem, ali se splača iz Lj. vozit, če potem ni nič;)... Tako da -  več sreče prihodnjič, hehe. Enkrat nam bo že uspelo, Zeleni Jurij mi je bil vedno simpatičen lik:)
Je kdo že bil v Beli krajini na Jurijevanju? Kako je? Kam se najbolj splača odpeljat otroke (šolarje, ne čisto male;)? Naredijo v vsakem vremenu?

10 marec 2022

Gregorčkanje na bajerju

 No, po dveh letih premora, bo spet gregorčkanje!!! Dobimo se na leseni ploščadi Koseškega bajerja,ki ji rečejo plaža, kot sem pravkar ugotovila (čepav se tam nihče ne kopa:D) in sicer prav NA GREGORJEVO, 12.3.2022 OB 17:30, da bomo lahko ladjice navezali in prižgali še pri svetlobi in jih spustili ob mraku v vodo:)

Vabjeni s svojimi mladiči na Gregorčkanje!

Če kdo ne more v soboto k nam, lahko pride tudi v petek, na predvečer Gregorjevega, ko bo spuščanje ladjic na Trnovem, kamor bomo verjetno tudi šli:). Saj nikjer ne piše, da mora bit samo enkrat, ne?;) Lahko pridete tudi vi na oboje, toplo vabljeni! :)





Kaj hudiča je gregorčkanje, se mogoče sprašuje duša, ki je sem zatavala v zadnjem času? To je spuščanje (doma narejenih) "ladjic" s svečko po vodi. Tradicionalno so bile to lesene cokle in dejansko en najin otrok spušča coklo, ker jo je nekoč dobila za rojstni dan:). Tradicionalno so jih spuščali po potokih, vendar tu ni nobenega pametnega (beri dovolj vodnatega) potoka v bližini, je pa bajer in za nas tudi šteje:). Če kdo hoče videt slikice, so tukaj in tukaj.

Dogodek je brezplačen, nobenih reklam, nobenega drobnega tiska - mišljeno je, da se imamo fajn skupaj, to je to. Razumem cinike, da v sodobnem svetu povsod vidijo neke "druge motive", ampak včasih jih pač ni, pridite pogledat, pa se sami prepričajte:D. Ok, priznam, če bo toplo, bova prej malo delala akro - ampak to je pa vse, hehe.

Kaj je dobro imet s seboj?
- Zaželjeno je, da imate s seboj plavajočo ladjico s svečko ZA VSAKEGA OTROKA, ki ga pripeljete (otroci niso nujni, ne rabite sunit otroka, da bi uživali v gregorčkanju, verjetno vam bo pa veliko staršev z veseljem posodilo svoje otroke za en lep sobotni večer, če poveste, kam bi ga peljali in zakaj;). nekaj imam vedno za rezervo s seboj, ker pa ne vem, koliko ljudi bo, je težko vedet, koliko je treba imet;).
- Ker je marca lahko še precej hladno, je včasih fino, sploh če imate male otroke, da imate s seboj kak topel čaj. Ne, da svojega ne bi hotela delit, vendar nimam pojma, kakšni so trenutni zakoni okoli tega, pa rajši javno ne napišem, hehe;).
* Po želji imate lahko še kake piškote ali kaj takega - SPLOH ni nujno ali potrebno, to je samo tako, za piko na i;).

Zakaj?
- da narišete otrokom nasmeh na obraz - ker otroci hudo uživajo v takih bedarijah:) Pa odrasli tudi;)...
- ker se je fino kdaj malo družit z ljudmi, ki imajo tudi radi naravo in otroke:)
- da raztegnete svoje od koronske izolacije zakrnele socialne mišice na zelo nezahteven način;) 
- ker je zabavno
- ker je luštno delat lepe spomine svojemu podmladku 
- ker vmes doma ne morejo nič nasrat - in ne mi rečt, da to ni hudo dober razlog:D
- ker tako nimate kaj bolj pametnega počet v soboto (ne mi rečt, da je gledat tv ali pa pospravljat bolj pametno;) 
- ker lahko vidite labode na bajerju
- ...