09 april 2021

Kavica za vikend

Hej, zaslužili smo si jo, ne? Ni treba, da je kavica, lahko je kak poseben čaj, lahko je vroča čokolada... Lahko je  s smetano, s stepenim mlekom (ali če res komplicirate z obojim kakor sta ti dve;), lahko jo odišavite s kakšnim sirupom, če ga imate, lahko pa vanjo namesto navadnega sladkorja, date vanilijev sladkor (kakor pri teh na sliki - res omamno diši!) Karkoli - samo da je malo posebno servirano in prijazno povabilo. Samo vidva, zunaj na sončku, če se da - če ne pa na kavču, v postelji, kjerkoli...
Zakaj? 
- Da nekoga razveselite ali malo razvajate.
-  Da je en dan malo drugačen, ker baje nekaterim med karanteno dnevi postajajo podobni - pa tudi če ne, pa za vsak slučajn, da se to ne bi zgodilo;). 
- Ker ne morete v kavarno/gostilno, pa se jo greste/si jo naredite doma.
- Ker je razmerje med ceno (torej čas, denar in energija, ki jo za to porabimo) in učinkom izredno ugodno:). Veliko muzike za malo denarja, kot bi rekli, hehe;).

08 april 2021

Šišenska skakalnica

Zadnjič sva šla sama (brez otrok!!!!) v gozd! In to v soboto zjutraj! Kaj takega se še ni zgodilo, hehe, je pa prav pasalo:). In sva šla mimo te stare šišenske skakalnice. Pred njo sva opazila nekaj kartonov z različnimi risbicami, kaj bi stolp lahko bil in prebrala cel protest proti rušitvi, kjer so zbirali ideje, v kaj vse bi lahko ta stolp predelali in poziv, naj jim pošljemo svoje predloge. Seveda sva takoj razglabljala, kakšne slikice jim bi poslala in iskala naslov, pa so bili vsi naslovi povsod počrnjeni in na koncu sva videla, da je vse skupaj že mimo.
Ker je bilo že napisano tako, kot da sami ne verjamejo, da bi ta protest lahko preprečil rušenje, si seveda nisva mislila, da bi lahko negodovanje s kartoni res kaj spremenilo - vendar stolp je v soboto še stal, rušenje pa bi moralo biti v ponedeljek... In moja naivna dušica je vseemo malo upala, če sem čisto iskrena...
In potem sem se spravila pisat to objavo, če ne drugače, pa v spomin padlemu stolpu... Pa grem raziskovat, kaj se v resnici dogaja (ker mi je bilo malo hudo it gor pogledat, kako je zrušen in bi mojo občutljivo dušico resničnost cinično dregnila nekam:D)... In glej ga, zlomka, dejansko so na MOL poslušali in uslišali prošnje!!! A ni to fajn? To ti res da vero v ljudi in sisteme! Da se vseeno da! Prav dan mi je naredilo!
Zdaj pa... ne vem, kam naj pošljem slikice, kaj bi lahko ta stolp bil... Sama bi ga predelala v ustvarjalnice za otroke - v vsakem nadstropju višja starost, na vrh pa mini kavarnica ali samo par ležalnikov za starše:). Tam bi z otroki delali prostovoljci recimo ob vikendih dopodlne:) Lahko bi bilo odprto samo, kadar je kdo tam, da ne bi ljudje plezali tja gor, če je to problem...
Tule gor bi bile v prvo nadstropje stopničke, v naslednje lestvica, v naslednje vrvena lestev, na koncu samo vrv z vozli... Hej, domišljija je nebo, ne? Saj tudi skakali ne bomo iz njega v močvirje;). Lubi bi naredil iz njega skladovnico panjev - tako čebele ne bi motile ljudi, saj bi letale do panjev višje gori in hkrati bi bilo vse lepo oprašeno itd... V kaj bi pa vi spremenili ta stolp?

07 april 2021

Sankanje

Prejšnjo karanteno, ko je zapadel sneg, so se šli prijatelji sankat na Toško čelo. Nisem vedela, da je gor še sankališče, ker že 100 let nisem bila tam, zato je bil to krasen opomnik, da smo se čez nekaj dni spravili še mi! Virtualna hvala za navdih in zdaj ga "plačujem naprej":) Morda še kdo rabi opomnik, da je na bližnjem hribu, v občini, seveda:D, sneg:)... Danes bo še zdržal, do popoldneva ne bo deževalo:)

Otroci so se sankali, midva sva akrojogirala do zahoda sonca... Zdaj kak mesec ali dva kasneje, bo sonce še dlje:).
Potem pa smo se odpeljali nazaj domov... Nič posebnega, saj vem. Posebno je samo to, da nam je pred vsem tem crknil avto (naš novi stari avto;) in bil že lep čas pri mehaniku. Ker smo dobili nadomestno vozilo, smo rekli, gremo pa s tem. Pa se šipe na nadomestnem niso zapirale in ga nismo mogli pustit kar nekje... Na srečo je mehanik dopoldne klical, da je avto že gotov, zato smo na koncu vsi skupaj šli do mehanika po naš avto (z odprtim oknom, ja:D), se presedli in odpeljali na sankanje.

Morala zgodbe: če se vsi potrudite, se imate lahko tudi v teh časih, tudi s crknjenim avtom in mastnim računom za mehanika, vseeno fajn:). Račun ne bo manjši, avto ne bo nov in ne vidva, ne otroci ne bojo nič srečnejši, če smo vsi slabe volje... Če pa se vsi prilagodimo in otroci ne težijo in starša nimava proti, če naredimo pol urni ovinek, ker mehanik pač ni za vogalom... in če se malo pripravite na vse skup (beri: topel čaj in čokolada;), potem je lahko kljub vsemu neplaniranemu ... vseeno fajn:). Pa še vsaj otroci se našportajo in to šteje v učni načrt, hehe;). *Če bi rada pa tudi vidva poskusila akro, se pa dobimo po izolaciji, hehe. Do takrat se pa zraven sankajte, pa bo.

PS: ne vem, ali te "navdihujoče zgodbice" sploh komu pomagajo ali bi rajši slišali težave... Ker teh tudi ni problem najt:D. Na blog dajem v glavnem rešitve (kadar jih najdem), ker se mi zdi, da bi te drugim bolj koristile, včasih pa ne vem, ali to res pomaga - sploh ne v teh časih... ko ljudje dostikrat bolj rabijo tolažbo, da niso sami v vsem kot pa neke "vse se da če se hoče" in "lej, kako se imamo fajn"... Če se komu tako bere, ni tako mišljeno. Mišljeno je, kako iz limon naredit limonado;) Še vedno je na čase kisla (sploh če nimaš sladkorja ali daš premalo vode;), je pa vsaj zdrava... In nobena limona ne rodi ves čas. Kmalu boste spet preklinjali svojega šefa in sodelavko, ki preglasno žveči čigumi ali non stop čeblja, brez skrbi;). Malo heca, malo zares;).

06 april 2021

Pod cvetočimi češnjami

 Japonci imajo praznik cvetočih češenj - in res japonske češnje prekrasno cvetijo - kljub temu pa so mi kot zavedni biologinji bolj všeč "naše", ki ti dajo še za jest;) - ampak tudi japonske češnje so lepe, to jim je treba vsekakor priznat! Pred leti so imeli praznovanje v botaničnem vrtu, ki ga je organizirala japonska skupnost pri nas in smo šli, ker smo bili blizu in vedno za raznorazne bedarije;), drugo leto je bilo organizirano celo tekmovanje v bentojih in to je bilo sploh fino.... Potem je nekaj odpadalo, naslednjič je bilo samo malo druženje pod drevesi, pa smo vseeno šli, si prinesli malico in bilo je luštno.

Potem organiziranega praznika sicer ni več bilo, ampak nam je bilo še vedno všeč imet piknik pod cvetočimi češnjami... In zdaj smo spet dokaj blizu japonskih češenj (ma, v Ljubljani je tako vse blizu:D)... Pa gremo vsako leto tja: s kolesi se odpeljemo, prej pa jih naložimo s hrano in lepo dekico, ki mi jo je nekoč prinesla sestra iz Bolivije (ja, vem, globalizacija: pod japonskimi češnjami, na bolivijski preprogi, jemo bosanski burek (oz. sirnico, če smo že ravno natančni:D) in makovo potico, hehe...) Hej, ste že slišali za "fusion cuisine"? No, mi to obvladamo:D.

Letos smo komaj še ujeli cvetoče češnje, saj je petkov/sobotin dež pocufal večino cvetov. Ampak nekaj jih je le še ostalo... In piknik z dobro hrano je vedno dovolj za lep dan. Ne rabite nič posebnega: mi smo si prinesli oprano in narezano zelenjavo (paradižnik in korenje), sadje (hruške, kivi in jagode), makovo potico je prispevala babi, burek pa sva spekli skupaj s temnolasko in ga prinesli v košarici na kolesu kar v pekaču (ja, to gre, sploh ni problem, je bil še topel!). Zraven čaj v termoski in voda v bidonu. Poceni, enostavno, izvedljivo:)
 Potem smo se še malo razgibali, ker je pač to na svežem zraku vedno fajn in ker vsak izgovor prav pride - midva z najino ljubo akrojogo/partnersko jogo/letečo jogo, punci pa sta igrali badminton (ja, loparje je mala nosila s seboj!)
Lahko pa se samo počite na deko ali armafleks in se zagledate v lepe cvetove... in imate svoj zen trenutek (če nimate malčkov ali dojenčkov - takrat je bolj malo zena;)... Pri dojenčku lahko to poskusite med dojenjem, malčka pa nafintirajte, da skupaj gledata in iščeta vzorčke, čebele, čmrlje... samo, da gleda par minut in vam da relativni mir, hehe;).
 A zakaj? Zato, ker je tak dan nekaj posebnega - je praznik - tudi če ni "pravi praznik". Ker to, da opazujemo lepo naravo, da tisto "nekaj več", za kar se verniki navadno bojijo, da smo ateisti prikrajšani. Nam da to narava, vsaj zelo pogosto. Ker se pod takim drevesom res počutiš majhnega in se čudiš vesoljni lepoti... Ker se lahko umiriš (dokler kdo ne zagazi v bližnje močvirje- ne sprašujte;), ker se tega otroci vsako leto veselijo in je to zanje tradicija kot je za naketere velikonočna maša... Veliko je poti do istega cilja. In za vse tiste, ki vam mogoče manjka nekaj, pa ne veste točno kaj, poskusite piknik v naravi... Ker je cena res zanemarljiva (jedli bi itak;), če se vam ne da kuhat, si zdaj lahko celo naročite hrano kamorkoli:D... lahko se odpeljete s kolesi ali greste peš in napakirate eno košarico z dobrotami in to je to. 
Enostavno, luštno in naredi dan čisto poseben! In to je dostopno vsakomur! ne glede na izobrazbo, ne glede na denar, ne glede na okolje - ker v sloveniji imamo vsi v radiju 2 km kako lepo cvetoče drevo na javni ali prosto dostopni površini;).
Ker pa je napoved ne preveč naklonjena takim podvigom, še ena ideja za doma, medtem ko čakate na boljše vreme (dobesedno;): risanje cvetočih češenj...

PS: Haha, sem pa dobro naplanirala tole objavo, ni kaj! Od vseh dni v zadnjem mesecu in pol, je tale sneženi, gotovo najbolj primeren, da vas povabim ven, na piknik:D. Jah, ni kaj, enim rata:D. Uživatje doma ali na snegu, pride jutri ena snežena objava, da se odkupim;)

05 april 2021

Veselo Veliko noč!

Vsem, ki jo praznujete, želim lepo praznovanje! Vsem, ki je ne, želim fajn lušten dela prost dan! Vsem, ki je ne praznujete uradno, imate pa svoje razne žverce (mi imamo zajčka, ki skriva darila in pirhe)... želim, da se neomejeno zabavate ob iskanju peharčkov (ali kamorkoli vam že ta bitja nosijo darila), da se notri najde kaj uporabnega, kakšna malenkost, ki ste si jo že dolgo želeli...

Tole so darilca, ki jih je naredila zlatolaska za nas, za veliko noč (sama kupila, sama okrasila oz. naredila ovojni papir in zavila). Dala nam jih je že v nedeljo - na srečo, da sem lahko pravi čas slikala in objavila, hehe. Dala mi je mehke in močne elastike za lase - točno takšne, kot sem si jih želela! Temnolaski je dala malo leseno vilo za sestavit, očiju kupončke za badminton in šah, bratcu pa kupone za igranje, ki si jih je od vsega najbolj želel:).

Letos sem jim tudi sama nekaj dala za veliko noč, ker se mi je zdelo, da tako težkih stvari bogi zajček ne bo mogel pritrogati: punci sta dobili 500 listni pok barvnega papirja (svetlo modri za temnolasko, za njene pisarije s svojimi dopisovalkami in za svetlolasko seveda živo rdeč;), mali princ pa je dobil album za zbiranje znamk, saj je bil edini, ki ga še ni imel (razen mene, ampak jaz jih ne zbiram;). Me pa prav zanima, kaj bo leto prinesel zajček! Verjetno kakšno slamo ali korenček:). No, ko to berete, mi že iščemo košarice, hehe:)

 PS: po pravici povedano sem včasih veliko več okraševala vse skupaj in smo delali marsikaj na temo vsakega praznika, zdaj pa na srečo že sami poskrbijo za to:). Zvečer bomo skupaj še pripravili mizo in nastavili peharčke, ampak ni mi več treba delat z njimi vsega, ker si kar sami najdejo, izmislijo in naredijo. Tako za tolažbo vsem mamam mlajših otrok - ker vem, da se ti takrat zdi, da se to ne bo nikoli zgodilo (ali sem edina taka mama?) Darila pa tako zajček zrihta:).

Lepo praznovanje!

02 april 2021

Ustvarjalna dirka

Temnolaskin čevelj - prav dobro ji je uspel! 15 minut pod stresom, hehe
 
Danes je zaspan dan, zunaj dežuje in ni tako mamljivo (sicer sva z lubijem šla na jutranji sprehod - prvič v življenju, haha:D - in to sama!!!). Ampak vsekakor je tak dan popoln za ustvarjanje doma... *To smo delali in sem pisala v nedeljo, torej prejšnjo nedeljo, ampak kolikor v času tega pisanja kaže napoved, nas čaka še en deževen vikend in vam mogoče utegne prit prav taka ideja - sicer si jo pa spravite za drugič, saj se ne pokvarijo;).
Tako smo se šli ustvarjalno dirko - izbrali smo vsaj 15 različnih likovnih medijev, (vsaka barva šteje posebej, razen če se dogovorite drugače, mi smo se za vodenki dogovorili, da pašeta skup v eno): uporabit smo smeli rdečo in oker vodenko, rumen in zelen flumaster, rdečo voščenko (blok), navaden moder kuli, črn tuš s palčko (dobesedno palčko, hehe:D), zelen highlighter (marker za tekst ali kako se temu reče), svinčnik, zeleno barvico, moder in črn alkoholni flumaster, vodni čopič, napolnjen s črnim tušem (kot nek brushpen, samo da poceni varianta, ki je ni škoda;), zeleno in oranžno prstno barvo, ki smo se ju vsi otepali:D, oker tempero in daleč najbolj osovraženi štampiljki za otroke - žaba in sonček (tisti debeli ala fluki na mizi).
Zakaj ravno čevelj? Zakaj pa ravno čevelj ne?:D 

 

Idejo sem pobrala iz Sketchbook revival, ki trenutno še traja, če koga zanima ustvarjanje - do 18.4. so vse lekcije zastonj, juhu! (*Za dostop se morate prijavit, vendar pa od nje res nisem dobivala nobenega spama ali kakih strašnih reklam, pa sem bila že celo leto (od lanskega sketchbok revival) na njeni listi:)) Ampak za tiste, ki si morda ne želite prijavljat na to, bi bilo tole vseeno škoda izpustit, zato tu kratka navodila:). Tale ustvarjalna dejavnost je iz prvega dne in se ji reče "art supply raley". Na mizo smo za model (kaj bomo risali) dali čevelj. Zakaj čevelj? Kot je tisti online učitelj rekel - ker imamo vsi doma kak čevelj:D. No, to je res razlog, ki mu ne moreš oporekat:D... Torej čevelj. *Ker na tej mizi jemo, smo ga dali na en šmir papir;).

Takole je izgledalo med ustvarjanjem (spodaj) in takoj po koncu (zgoraj)... Vsi smo se prav prešerno zabavali! Tako zelo, da smo po čevlju risali še božično zvezdo in na koncu še portrete en drugega! Ja, z istimi stvarmi, zato so  bili nekateri portreti zelo zeleni, hehe:D.
Kako se to greš? Torej: vsak si izbere eno od stvari, s katero bo začel, vse ostale pa zložimo nekomu na doseg rok, ampak ne na mizo, da se ne zmeša (praktični razlogi;). Mi smo jih dali očiju na stol zraven, da bi ne bi sama podzavestno izbirala tega, kar bi meni najbolj prav prišlo - tako smo imeli bolj enake možnosti:)
In potem naštimate tajmer (oz. nastavite časovnik - a se reče tako?) na 1 minuto in eno minuto vsi delamo vsak s svojim materialom. Ko minuta poteče, mobi zapiska, vsi nehamo (vsaj približno, no;), strogost po želji, pri nas sem bila jaz najbolj problematična pri tem "svinčnik iz rok" pravilu:D). Ok, zdaj damo svoje pisalo/risalo/barvo/karkolipačstežeimeli v roke sosedu na desni (ali pa na levi, če boste šli v drugo smer, samo obvezno se prej zmenite, ker ne, ta smer nikoli ni vsem logična, ne glede na to, katero boste izbrali:D); tisti, ki je pri materialu, pa izbere novega, dokler jih ne zmanjka, na koncu pa jemlje tiste prve, s katerimi so ostali risali prve kroge in tako vsi vedno po 1 minuto rišejo z vsako rečjo, dokler nismo vsi risali z vsem...
 
Vas zanimajo rezultati? Presenetljivo dobro je uspelo! Sploh glede na to, da smo najprej izbirali barve in šele potem čevelj:D... tako da nismo najbolj praktično izbrali vsega skup:D
Ampak ko nimaš izbire, se kar nekak znajdeš s čimerkoli že... Res smo mogoče uničili kak fluki, ko smo risali čez mokro barvo, ampak če je samo to... Za to smo pa vzeli same stare stvari, ki jih ni škoda:). Svojih "tahudih" akvarelov ne bi dala za tole packanje, hehe. Ampak kvaliteta materiala tu res ni pomembna - risali smo na šolske risalne liste, ki sem jih razrezala na polovico, ker nam je bil A4 format dovolj, uporabljali pa stare posušene tempere in boge vodenke... Nič fensi, nič posebnega. Na mizo smo dali še lonček z vodo in en čopič, če bi kdo rabil samo vodo in ta je bila ves čas na razpolago. Vse ostalo pa samo po eno minuto.
Poskusite - je noro zabavno, celo ljudem, ki niso tako navdušeni nad risanjem in ustvarjanjem, kot določeni del naše družinice;). Ampak mali so sijali in hoteli še in še! To bomo 100% še ponovili, smo se že zarotniško dogovorili, da naslednjič poskusimo to pri dediju, mogoče nam ga uspe še prepričat, da se nam pridruži - navsezadnje je samo 15 minut;) Vsak ima 15 minut časa:). In čisto vsi lahko sodelujejo, celo zelo mali otroci:) (imejte plan b, če imate malčka, za katerega sumite, da ne bo dal svojega medija iz roke sorojencu - kako dodatno barvico ali fluki, da lahko nadaljujete, če se triletnik spunta;).

PS: mali so sanjali o tem, da bi kdaj kaj takega počeli pri likovnem pouku... Namig vsem učiteljicam likovnega;). 15 minut za ogrevanja, kaj pravite, bi se to dalo stlačit v kurikulum?;) Vem, vem, preden vse razložite in pripravite material, bo cela ura okoli... Ampak vseeno - bi znalo poživit pouk in gotovo je kdaj na urniku "mixed media". Ker res navduši vse, tudi če sicer niso tako navdušeni nad likovno.

01 april 2021

Selimo se na Mavritius

 Jap, kakor imam rada Slovenijo in se nam je bilo težko preselit že 5 km stran od doma, pa se ti včasih prikaže priložnost, ki je ne moreš izpustit... In tako se selimo. Kdaj točno, še ni 100% dorečeno zaradi trenutne situacije, ampak vsekakor pred novim šolskim letom.

Mauritius island 

Več vam še ne morem povedat, ampak to pa sem res morala delit DANES! 

PS: to je bilo napisano na 1. aprila;)