14 januar 2022

A se vidva nič ne kregata oz. zakaj se imata vidva še rada?

Včasih me to kdo vpraša:D  Odgovor na prvo vprašanje: haha, mislite si:D. Kregava se, itak, tako kot vsi ostali, kjer se ni en partner čisto pokoril drugemu - kot psihologi pravijo, je to edini način, da se ne bi nič kregal... Ne gre za to, da se ne bi znala skregat, sama sem precej strastno bitje in sem se vedno znala skregat;). Lahko vprašate otroke, ker jim tega niti ne skrivava - po moje ni slabo, če otroci vejo, da se z ljubimi ljudmi včasih skregamo, pa to ne pomeni, da se nimamo več radi in da vidijo, kako se človek skrega in kako se pobota (če ni prisotno neko nasilje, seveda, tega res ne smejo gledat ali poslušat). Skratka - ja, se kregava.

Ampak imava se tudi še rada - zase lahko 100% rečem, ampak s kar precejšnjo gotovostjo bi to trdila tudi zanj... Ker mi pogosto pusti kakšno malenkost (ve, da nisem nora na rezane rože, sem pa nora na sladkarije - kar je praktično, ker dalj časa ostanejo pri njem v predalu in mu ni treba vsak dan po štacunah oz. cvetličarnah letat, hehe:D)  In ne gre toliko za tisto reč (v tem primeru navihanček in češnjev štrudel - ker ni bil ziher, kaj imam trenutno rajši;), bolj gre za to, da razmišlja o tem, kako bi me pocrkljal (in seveda obratno)... Za tiste male stvari - ko mi pripravi vse, kar ve, da zjutraj pijem (žitna kava in sadni čaj) in mi ne nalije vode, ker noče, da bi se mi vse ohladilo, če bi vstala kasneje (pogosto delam ponoči, on pa gre na teren  zgodaj zjutraj, včasih se celo še zjutraj srečava oba že/še budna:D)
Pod črto: ne gre za to, da se ne bi smeli skregat, gre za to, kako se znamo pobotat in kaj delamo takrat, ko nismo skregani (ok, tudi kaj delamo takrat, ko smo skregani, ampak tisto je vendarle manj časa - upam vsaj, no, v povprečju:D - pridejo obdobja, ko se vse skup obrne, ampak nekak je fajn stvar obrnit v drugo smer - in se da;). Z malimi stvarmi: oprano sadje, masaža po naročilu ob svečki, kak sladkorček, prijazno sporočilo, seksi tekst,... pač nekaj, kar nekomu pomeni, karkoli že to je. Nekaj, kar mu/ji naredi dan.

Kako se pa vi razvajate? Vedno zbiram dobre ideje;)

06 januar 2022

Ponovoletno pospravljanje

Vsi dobri možje so že raztrosili svoje darove in zdaj jih je treba pospravit... Kako se tega lotit?

- splača se poiskat vse dele, ki so spadali k staremu strojčku, ki ne dela več, če ste dobili novega, na katerega stari deli ne pašejo... Včasih seveda potem vidiš nekaj, kar bi lahko bilo še uporabno (recimo stojalo ali pa metlica in ok, če se bo kdo res spravil naredit  ročaj (idejo smo imeli 3je, neodvisno...) in jo bomo uporabljali kot navadno ročno stepalko, super, bomo obdržali, ker smo hrčki in nam je težko uporabne reči stran metat... ampak naj bo potem drugje - sicer se ves čas meša in ne veš, kaj spada k čemu... - ali imamo samo mi kakšne reči/delčke v kuhinji, za katere nimamo pojma, h kateremu strojčku pašejo?) 

- splača se prebrat navodila in dat stran navodila v vseh čudnih jezikih, ki jih itak ne razumete ali pa vam niso tako blizu kot recimo slovenska ali angleška (meni) - če ni drugega, bom tudi nemška navodila prebrala, vsekakor pa ne bojo prvi izbor:D. Torej razpnem navodila, vzamem ven šop, ki je v "čudnih" jezikih in obdržim tisto, kar res rabim - manj prostora zasede in hitreje najdeš, kar rabiš, ker ti ni treba iskat. Samo pazite, kje je garancija, ker je včasih nekje vmes ali pa ni pri vašem jeziku. Aja, pa račun se splača kar tja zraven pripet;).

- ko smo ravno pri navodilih - za stvari, kjer veste, da boste navodila pogosto rabili, ker so gor kake mere ali kaj podobnega... se splača navodila nekak integrirat v samo reč - takole sem izrezala angleški del navodil in jih prilagodila, da pašejo na zadnjo stran moje plošče z utori (prilepljeno je s selotejpom, nič fensi, dela pa;)... Tako se mi ni treba spraševat, kaj hudiča pomeni zvezdica in kaj srček in za kako širok papir je to mišljeno... Take bedarije potem prihranijo čas:)

Premislite, kako boste zadeve uporabljali, kje boste rabili navodila - navadno jih rabimo nekje zraven strojčka - ampak če so navodila v loncu, to ni praktično. Niti če so v omarici zraven lonca... Lahko pa imate majhno poličko z navodili, kjer so zraven še garancije. Sama imam navodila za kuhinjse stvari kar pri receptih, saj so v navodilih pogosto tudi recepti (ki so večinoma dobri, saj so zelo preizkušeni)... Vem, vem, minimalisti z Marie Kondo na čelu, bi mi rekli, da moram vsa navodila vršt stran (mogoče smem obdržat samo stran z garancijo) češ da lahko vsa navodila najdeš na netu, če je treba - ampak ona ne peče kruha in ne dela zelenjavnih juh po receptih iz navodil;). Meni se ne da iskat po netu navodil za točno moj model strojčka, sploh čez nekaj let, ko so mogoče nekje na 10. guglovi strani (kar uradno pomeni, da jih ni;)... Meni je všeč imet navodila nekje, kjer jih lahko najdem - ali v fasciklu z navodili ali na polici med recepti... Kakorkoli, samo da vem, kje iskat.

Vem, da tale objava ni ravno "navdihujoča" ali lepa, vendar je praktična! In če lahko hitro najdeš navodila za nekaj, česar ne uporabljaš ves čas, potem to večkrat uporabiš, boljše znaš uporabljat, boljše narediš in imaš več časa za kaj bolj pametnega, kot je iskat navodila;).
Enkrat sem nekje prebrala, da je najboljše izkoriščen čas tisti, ki ti prihrani čas v prihodnosti... Zato si vzamite čas za te male bedarije; vem, da se nam vsem mudi v novo leto in si vsi težko odtrgamo tistih 15 minut, vendar se res splača:). Pa še lepše je:). 
Uživajte z vsemi darili, nam je dedek Mraz prinesel palični mešalnik in robotski sesalnik - oboje celi družini - slednjega so bili najbolj veseli otroci (go figure:D)! Kaj od tega bi radi videli v akciji na blogu, hehe?
 

04 januar 2022

Srečno novo leto

Dragi moji, v simpatično sodem letu 2022 vam želim veliko prijazne čarovnije, malih drobnarij, ki pogrejejo srce, časa za svoje najljubše in za sprehode v naravo, za kakšno prijetno ustvarjanje, veliko "ponesrečenih poskusov, ki so na koncu boljši kot tisto, kar je bilo načrtovano" (ali pa je vsaj spomin boljši;)... Najini otroci so se že naučili, da so najbolj trapaste ponesrečen reči navadno najboljši spomini:).

In pa seveda vam želim še"neki sladkega"... v očeh, v ustih, v mislih... ker je pač sladko življenje lepše...
In če kdo rabi ideje, kako naredit otrokom (ali/in sebi) bolj čarobno življenje, se bo tu našla kakšna poceni ideja:) - ker za naredit čarovnijo res ne rabiš denarja:) Pomeni jim pa ogromno! - Tole na spodnji slikici sta naredila blondinčka (tamaladva) sama - iz hišic, ki smo jih dobili ob nakupih pri "najboljšem sosedu", novoletnih lučk in kosa velike škatle - pa malo vate... Luškano, ne?
 

29 december 2021

Malo drugačna darilca

Prihaja čas obdarovan in povsod je polno idej, kaj lahko damo komu, ki ima tak ali drugačen hobi, ki se ukvarja s tem ali onim športom, ki dela to ali ono... Ampak kaj dati nekomu, ki mogoče skoraj nič več ne more? Deda je hudo bolan in ne more več imeti hobijev kot včasih... Ok, dobil je "avdio" knjigo - in sicer v obliki navadne knjige, ki jo pridejo brat vnučki;). Ampak to je precej vezano na to, kdaj bojo vnučki lahko tam... (razen, če bosta z babi skup brala:).
Ampak vseeno bi mu radi polepšali dni... Kaj je nekaj, kar vsakemu prav pride, sploh na stara leta? Lepi spomni... Narezala sem kartice, jim zaobljila robove, da so bolj luštne za držat v roki in malemu dala skopa navodila: "Daj napiši dedu kak luškan spomin, na drugo stran pa nariši nekaj, kar paše zraven"...
 
Malemu ni bilo treba dvakrat reči, takoj se je lotil dela... In ker je tako z veseljem ustvarjal, sem mu potem vse, kar bo potreboval, dala kar na en pladenjček, da ga lahko izvleče kadarkoli bi imel 10 minut časa in bi malo risal...
Cilj je, da bi deda vsak teden dobil eno tako novo kartico... In ko bi bili skupaj, bi jih lahko skupaj gledali in ko bi bila deda in babi sama, bosta mogoče skupaj gledala, zakaj ju imamo radi... Ker včasih je življenje naporno in nimaš ne časa ne energije za nove hobije, vseeno pa bi ti tisti topli občutek pri srcu prav prišel...
Ne vem, če bo delalo, vsekakor se pa splača poizkusit:) Ker če ne bi, bi nam bilo nekoč žal...

24 december 2021

Vesel božič in lepe praznike

 Vesel božič in lepo praznovanje vsem, ki ga praznujete!
Danes se konča šola in imamo poln koš idej, kaj vse bomo počeli... Rabi kdo ideje, kaj počet z mulci doma? ker tega mi ne manjka:D. Mi imamo vedno poln
- Vsako leto gremo gledat lučke v mesto (sama sem jih šla že včeraj, prvič v življenju, da sem šla jaz prej, hehe:), ma sem bila zmenjena v mestu:)).
- Potem gremo vsako leto na drsališče, včasih smo šli vsak dan, zdaj pa se potrudimo, da gremo vsaj enkrat...
- Seveda moramo okrasit smrečico (večina jo verjetno že ima, mi je še kupili nismo!)
- Ker smo za Julovo skakali okoli, še nismo spekli Julovega debla - tako da nam je to še ostalo...
- Enkrat bomo šli pogledat dedija, ker ima rojstni dan in seveda mu bomo prinesli torto in darila...
- Ker smo malo rabili, da smo našli škatlo, kjer imam spravljena bodoča darila za novopečene starše, bom med prazniki še poslikala en bodi in bo mali odnesel svojemu učitelju darilo šele po praznikih - po moje ne bo jezen;).
- S temnolasko "morava" naredit še dva "slow drawing" - torej dve počasni risanji - ko zelo počasi eno uro rišeš vzorce... Vsekakor to ni za vsakega, vsekakor to ne bo za večino otrok, ampak vsekakor se pa tudi splača najt nekaj, kar vašemu otroku dogaja, kjer res uživa z vami in to počet čim bolj pogosto, enkrat na teden je fajn urnik... Nekaj enostavnega, kar ne rabi skoraj nič pospravljanja in priprave... Pojma nimam, kaj je to za vašo mladež, za vse mame upam, da to ni samo fuzbal:D.

In potem ena prav posebna za to leto... Zlatolaska bi rada imela zabavo za svoj 12 rojstni dan - kar ne bi bilo nič čudnega, če ne bi imela rojstnega dne čisto začetek januarja in stara bo 13;). Ampak strašno si želi pred tem imet mini zabavo za dobesedno 3 sošolke za svoj prejšnji rojstni dan (ker je zaradi korone ni imela). Bo vse sama pripravila in vse tri imajo čas dva dni konec leta... Kaj naj mama naredi? Ja, ok, lubi, pa imej. Nisem imela otrok zato, da se ne bi imeli fajn in nisem jih imela zato, da ne bi naredili sveta lepšega - torej... zabava mora bit, hehe. Ne bo tako elaborirana kot včasih, ampak bo pa.
- Potem seveda pride dedek Mraz - pri nas 31.12., zato smo precej zapikani za novo leto - mali hočejo da smo DOMA (vem, obrnjen svet, imava otroke, ki bodo ravnokar 10+, pa hočejo, da smo doma, midva bi pa žurala na akro jamu:D). Ampak letos to res ne bo problem:D, hehe, saj baje niti ne bo ničesar na prostem. Ampak mi smo itak vsako leto doma in se imamo fajn, tako da nam ne bo hudega. (Mi je pa hudo za študentarijo... tole se vleče in nekateri bojo že kmalu diplomirali, pa sploh še ne bojo izkusili pravega študentskega življenja... Vem, white people's problems... ampak vseeno... je izkušnja, ki se ne ponovi...)
No, potem pa takoj po dedku Mrazu začnem šivat zanjo, ker imamo neko nenapisano pravilo, da za rojstni dan vedno dobijo kaj mama-made, kar jim manjka in česar so navadno najbolj veseli. Težko ukineš nekaj, kar ima toliko poz. učinkov;). Tako da ja, dolgčas mi/nam ne bo, hehe...
Da ne govorimo o škratkih, ki so pri nas zadnje dni leta najbolj zaposleni (vsaj tisti od dedka Mraza, Božičkovi bojo najkasneje jutri dopodlne dali noge v zrak, hehe)...
Uživajte praznike, kolikor lahko, želim vam iskrive očke in veliko energije (ker jo boste rabili;) in potem kak dan "relativnega miru"... In ko se dogajajo največje kuharske katastrofe (če vam bojo otroci pomagali v kuhinji;), se spomnite, da so to najboljši spomini čez par let;). Preverjeno deluje:). 
PS: Če slučajno koga zanima, kako praznujejo Božič drugod po svetu, pa lahko pokuka na angleški blog.
PPS: Ja, slikice so moje, ne kradem slik z neta;). Če kdo slučajno pozna koga, ki rabi ilustracije, pa tudi z veseljem pomagam:).

16 december 2021

Motivacijsko pismo mami z vreščečim otrokom v trgovini

 

 Tole je čisto spontana objava, ker sem v torek ravno šla v malo bližnjo trgovinico in je bila tam klasična situacija: mamica z dvema majhnima smkeljčkoma, tamala je hotela kinder jajčko, pa je ni dobila in je seveda glasno protestirala

 

Prodajalke in babice so se obregale, kako se nihče od njihovih otrok ni nikoli tako drl (kar iskreno dvomim;) in kako bi dve po riti stvar rešile, (samo da te zdaj otrok lahko prijavi). Tu sem se vmešala in rekla, da mislim, da se da čisto brez tega - da imam zdaj že dovolj velike otroke, da si to upam rečt;). Pa da mama dela vse čisto prav, saj ji ni popustila ob dretju, mala pa pač protestira in jo bo to slejkoprej minilo, če ji še naprej ne bojo popuščali. Ta čas ni lušten, je pa to, kar dela najboljše, kar lahko.

Torej najprej da počistimo: mami, delaš super! Razumem, da ko ti dete vrešči in se cela trgovina zgraža, se mogoče ne počutiš tako... in zato ti pišem - še enkrat - delaš super in vse prav in ni nobenega razloga, da bi te bilo sram ali da bi ti bilo nerodno. Ohranila si kolikor je bilo mogoče mirno kri, nisi popustila in tvoje dete se bo naučilo, da pač ne more dobiti vsega, kar si želi (in kot mama šoloobveznih otrok ti lahko povem, da to ostale mame zelo cenimo, ker znajo bit otroci, ki se tega v predšolskem obdobju niso naučili, precej naporni za sošolce - mi imamo srečo, da so otroci v fajn razredih, kjer je večina otrok zelo luštnih in dobro vzgojenih (ok, za en razred se učiteljice mogoče ne bi čisto strinjale, ampak otroci niso navajeni, da bi dobili vse, tam sploh ne, samo malo živi so:)), zato pri nas niti ni hudih problemov, vendar vem, da ni povsod tako).

Zato - mami, ne sekiraj se za očitajoče poglede! Imaš zdravega otroka z dovolj energije, da protestira - s tem ni nič narobe. Malčica se pač še ni naučila, da ne more dobit vsega, kar si želi, ker še nima toliko izkušenj - ker je pač stara 2-3 leta, kje/kdaj naj jih pa dobi? Te izkušnje ji prav s tem, kar počneš, daješ. Vem, stare gospe in kaki uglajeni gospodje bi radi, da bi te izkušnje otroci dobili doma, stran od vseh ostalih, da bi v javnost vstopili že vzgojeni ljudje. To ni ravno realno pričakovanje. Tako kot moramo mi čakat, da one zmečkajo, karkoli imajo za uredit in traja 3x dlje kot če to delamo ljudje, ki smo še malo bližje svojemu višku, tako morajo one pač tolerirat mala drela, kadar kakšno pride blizu. Vsi moramo bit strpni en do drugega, pa je svet lepši...

 

Moram priznat, da sem bila kot opazovalka precej presenečena nad odzivom ostalih ljudi - nisem vedela, da je toliko obsojanja... Vem, naivnost naivna! Ampak resnično se mi je zdelo, da bi mama težko ravnala boljše, saj te histeričen otrok težko posluša in niti ne ve, kaj mu govoriš, saj te še sliši ne... Tako da nobene razlaga ne bi kaj dosti pomagala v tistem trenutku. Kaj hudiča pa naj bi naredila? Popustila, da bi bilo naslednjič še hujše, ker bi mala vedela, da z dretjem vse doseže? Jo našeškala? A nismo tega že nekak prerasli kot družba? Saj vemo, da to ni dobro za otroke in lahko pusti posledice (psihične), itd... Poleg tega - kaj pa potem narediš, če se ti spunta najstnik, ki je močnejši od tebe? To nekak ne more bit način... Kaj hudiča naj bi boga reva naredila, da bi bilo prav? Ne imela otrok? Kaj hudiča bi bilo po mnenju opazovalcev sploh prav?

Vem, da se ljudje radi vmešavajo v tvojo vzgojo in da so argumenti pogosto vse prej kot logični (tast me je nekoč prepričeval, da bo za punci slabo, če bom hodila v službo 4 dni in bomo 3 dni doma (delala sem polovični čas in se zmenila, da delam 4 dni - v teoriji po 5 ur, v praksi 6,5;), pa imam petek prost, kar je zelo dobro vplivalo na njuno zbolevanje -> manj bolniških, vsi profitiramo:) - že tako sta bili dovolj bolni, ko sta bili mali). On je trdil, da če bomo 3 dni doma, potem nimajo otroci nobenega ritma - še zdaj mi ni jasno, zakaj bi bil 5:2 ritem, 4:3 pa ni ritem. Ritem je nekaj, kar se ponavlja in lahko na to računaš, dobe so pa lahko različne v različnih ritmih, samo da se ponavljajo... 


Še ko je otrok čisto miren, imajo ljudje svoje ideje - če nočeš kupit nečesa svojemu otroku, se včasih kdo ponudi, da mu bo kupil on - kar je lahko čisto prijazen predlog in hoče dobro - in tako navadno to tretiram - če je razlog res to, da nočem zapravljat za neumnosti in nekdo drug hoče kupit neumnost, navsezadnje, pa naj. Če je razlog kje drugje, zakaj nočem tega kupit otroku, pa razložim - s takimi ljudmi sem se navadno doslej še zmeraj zelo lepo zmenila, saj imajo v osnovi samo dober namen:). Ampak nekateri so manj prijazni.


Sama sem imela veliko srečo, da otroci v trgovini niso imeli takih izpadov, ker bi kaj hoteli, vendar se zelo dobro spomnim, kako je, ko ima otrok izpad in mislim, da je to, kje si tvoj otrok izbere protestirat, odvisno od veliko dejavnikov, na veliko večino od njih pa nimamo prav velikega vpliva... Moj mali je težil vsak dan, ko sem ga prišla iskat v vrtec. Čisto lahko bi se zgodilo, da bi moji otroci protestirali tudi v trgovini - da niso, je bila delno čista sreča, delno pa dejstvo, da sem, ko sva imela tri (mali je najbolj kolerično bitje;), hodila v trgovino sama 1x/mesec, tako da kadar smo šli vsi skup, jim je bilo vse zanimivo in je radovednost premagala druge impulze (in v velikih trgovinah je navadno malo lažje, druga populacija ljudi hodi tja). To je to šlo, ker smo dobili zelenjavo od babi, mleko sem kupila na mlekomatu in sadje na tržnici.
Vendar to ni vedno rešitev. Ko smo živeli v bloku, sem z otroki mnooogokrat sama hodila v trgovino, ker sicer ne bi imeli kaj jest, oči je delal cele dneve, hrane pa ni bilo, kot tudi še ne mlekomatov ali tržnice blizu... Ko smo se pa preselili, je pa trgovina malo dlje in je res štorasto z malimi otroki, zato sem se morala hočeš-nočeš znajt drugače. *Zdaj je pravi luksuz, ko se lahko OBA odpeljeva in samo zakličeva - "Tamaučki, midva greva v trgovino, če kdo kaj rabi, naj da na keep". Tako da - za vse mamice malih otrok - je luč na koncu tunela, obljuuuuubim! Nekoč boste lahko celo tele male drelčiče poslale v trgovino z družinsko kartico in bojo prinesli to, kar manjka in nobene bedarije;).

Mislim, da bi bilo prav, da si pomagamo. Babica včasih ne doseže kosmičev na najvišji polici, so pa mogoče njeni najljubši. In mame lahko pomagamo, ker smo pač par cm višja generacija. Malčki dostikrat zganjajo cirkus, ker so pač še mali in je tisti jajček njihov cel svet. Njim je pač tista ena malenkost tako zelo pomembna kot kakšnemu odraslemu napredovanje (pa tudi včasih jokajo, če ga ne dobijo in jih tudi potolažimo, ne pa naderemo, ne?) In tu lahko ostali pomagamo - če že ne moremo stopit do tiste nesrečne mame in ji rečt kaj vzpodbudnega, lahko vsaj ne obsojamo, ne zavijamo z očmi, se nasmejemo: "Malčki pač..." in ne delamo še mi cirkusa. Ker smo pač odrasli, ne?;) In lahko prenesemo enega malčka z izpadom vsake kvartre, ko gremo v trgovino. Če je komu to prenaporno, pa naj hodi na mlekomat in po sadje in zelenjavo na tržnico in po kruh v pekarno... Tam navadno ni izpadov, ker pač nimajo sladkarij na očeh in dosegu malih potrošnikov;).

Ja, če bi bili kot družba zelo zreli, bi celo lahko pomagali tem ubogim staršem malih otrok, ki imajo že tako in tako hudičevo stresno življenje, da bi sprejeli konenz, da se daje sladkarije na malo višja mesta, spodaj pa kaj takega, kar ni problem, če malček vidi (recimo zobne paste, nogavice, itd;)... Bi verjetno marsikateri mami prihranilo živce... Ampak dokler je bolj pomembno, koliko se proda in dokler bo cela trgovina zavijala z očmi, če se bo dete drlo, tako dolgo bojo sladkarije spodaj, kjer jih vidijo mali in se derejo in težijo - in jih marsikdaj s tem dobijo, ker je kdaj mogoče tudi starš imel hudo naporen dan in enostavno nima živcev še za malčkov izpad... In tako je vzgoja težja, ker je malo manj dosledna, ampak se pa proda več đanka... In ko ti malčki odrastejo, pričakujejo precej drugačen tretma in to zna bit včasih težko za vse vpletene... VSI skup bi lahko pomagali, da bi bilo lažje - že na začetku... Vsak svoj košček... 

Ker vzgoja malih otrok je naporna. To je dejstvo. Meni se zdi neverjetno lažje z večjimi; da se vse zmenit. Mali so cukri in luštno je bit z njimi, ampak z večjimi je pa tako enostavno kamorkoli it, karkoli naredit,... dejansko so lahko že v pravo pomoč, ne "v pomoč";). Počistijo, si vzamejo za jest, pomagajo,... skratka, mami, ta bitja, ki si jih potrpežljivo vzgajala, potem odrastejo v prav fajn ljudmi, s katerimi je res luštno in veliko manj naporno živet. "Just keep on swimming", kot bi rekla Dori:). Na drugi strani je mavrica;).

 Prosim, delite ta zapis s tisto mamico malih otrok, za katero se vam zdi, da bi ga mogoče kdaj rabila... Mogoče pa pride prav do tiste mamice v trgovini. Če ne drugega, bo vedela vsaj, da je ne obsojamo vsi, da marsikdo sočustvuje z njo in ji prav nič ne zavida situacije, da ima verjetno kdo PTSD, ko se spomni izpadov svojih otrok in da vsekakor ne obrekujemo vsi, kako je grozna mama, ker ima "nevzgojene" otroke - malčki po definiciji še niso vzgojeni, zato jih pa vzgajamo! Če bi bili, to ne bi bilo potrebno! Mami, super si, veliko ljudem je všeč, kako se trudiš, da bi tvoji otroci postali fajn ljudje! Samo da teh verjetno ne slišiš, ker se ne obregamo in ne vidiš, ker ne zavijamo z očmi. Ampak obstajamo - ne razmišljaj o tistih dveh pametnih babicah, vedi, da je več teh drugih, ki mislijo, da ti gre super;).

14 december 2021

Novoletna voščilnica od A do Ž

Tri različne voščilnice z ježki...

 Tisto na hitrco ena objavica, če bi kdo rabil navodilček za voščilnice, ker bi bilo to baje včasih uporabno... V videu je samo prikazana samo ena, tale spodaj, zato pa ta od začetka do konca...

Sem se spravila in ga posnela... Malo to traja pri meni, ker nisem ravno video-editor ne po duši, ne po profesiji, ampak hej, podarjenemu konju se ne gleda v zobe, ne?;)
Narejene so iz recikliranega kartona, beli karton je pa recikliran iz narobe sprintanega (koščki, ki ostanejo beli;). Vem, trapasta sem, so mi že povedali;) Ampak zakaj ne bi ti koščki prej komu naredili veselja, preden grejo v kanto?
Uživajte in lepo delajte čestitke!