Logika

 Nedavno tekmovanje iz logike me je spomnilo, da objavim tole... Moja mala je nora na logične uganke! Tudi  druga dva jih  imata rada in tudi sama sem ravno v teh letih bila nora nanje - in ker je tale knjiga stara ko svet (ok, ne toliko, je pa stara kot mi:D) in je mogoče kdo ne pozna, hitro en namig - če imate dete, ki ima rado logične uganke, tale knjiga je ODLIČNA!

Res da uganke niso lahke, tudi odrasli se moramo včasih prav namatrat! Tako da ni ravno za male otroke - ampak za od 6. razreda dalje nekje je super! In večina knjižnic jo ima:).

PS: sama sem prej prebarala to zgodbo kot pravo Alico v čudežni deželi, tako da sem imela prav hecno podlago:D.

Otok ljubezni Ižakovci

To je bila še ena točka, ki smo jo imeli že dolgo na seznamu, saj mi je pred leti nekoč neka mamica predlagala ta izlet... Boljše pozno kot nikoli... Lubi je tukaj sicer že večkrat bil (on je tako bil povsod, saj je Slovenija prepredena z rekami in on pogosto na terenu) in ni bil tako navdušen, vendar smo vseeno šli pogledat.

Na njegovo veliko veselje, je našel super prostor za čoln dat v vodo, tako da se je ta izlet splačal celo njegovi službi:D. Ostali pa smo gledali vodo in srčke in naravo v okolici... Moram priznat, da ima Mura res neko svojo dušo in da razumem Pomurce, da so tako zaljubljeni vanjo...

 Brod na Muri sem pa pozabila slikat... Je pa zelo zanimivo, kako lahko cel avto prepeljejo brez elektrike, brez vsega, samo vodni tok... Noro!

Dobre učiteljice/i, HVALA

 Ena objava v zahvalo vsem dobrim učiteljicam/em, ki se TRUDITE, TUDI KO NI LUŠTNO! Če slučajno ne veste, to vidimo. In kar je precej bolj pomembno, otroci to čutijo. (Zdelo se mi je, da bi to mogoče morala kaka učiteljica prebrat, kadar je čisto zafrustrirana, ker njeni napori ne obrodijo otipljivih sadov...) Čeprav se vam včasih zdi, da ne uspeva najboljše, ker se recimo otroci še kar grdo obnašajo... pa se OSTALI otroci (tisti, ki mogoče sploh niso udeleženi v te prepire) počutijo bolj varne. So bolj mirni... Ne pridejo razdrmani iz šole. In verjetno se tudi otroci, ki so udeleženi v zdrahe, boljše počutijo, če nekdo to nadzoruje, da ni čisti kaos. Tega iz prve roke ne vem, raziskave pa vsekakor potrjujejo, da.

Povod za to objavo je bilo obvestilo ene učiteljice, da se v razredu otroci neprimerno obnašajo en do drugega in da tega ne bo gledala; da se je z otroki že pogovorila, uvedla kazni/posledice (kakor hočete;) za neprimerno vedenje in prosila, da se tudi doma pogovorimo o tem (seveda sva vprašala malega, ki ni točno vedel, kaj imajo/zakaj se kregajo, zato sva sklepala, da ne ve, zakaj se gre oz. ni udeležen. Za vsak slučaj sem pisala tudi učiteljici, ker je najhujše, če vsi mislimo, da gotovo ni problem naš otrok in potem nihče nič ne naredi:D. Ga je pohvalila in je vse ok.) Ta učiteljica se trudi! Bolj kot je normalno. Naredi več kot bi bilo nujno.

Ampak tega ne naredi vsaka učiteljica. Nekatere te reči mirno gledajo. Nekaterim je pomembno, da se otroci spoštljivo vedejo do njih, ne pa, da so spoštljivi en do drugega. Nekaterim je važno samo in izključno to, da pridejo čez snov pri tistih "najpomembnejših predmetih", tudi če zato nimajo nič likovne in športne vzgoje ali kaznujejo otroke tako, da jim vzamejo odmor ali športno (seveda vsem, saj ne moreš tega vzet samo pol razreda). In ne, to ni prav. In otroci se tako seveda ne počutijo najboljše, vsaj nekateri ne.

Mali princ je prvo leto rad hodil v šolo, nikoli še ni imel problemov ne z ocenami, ne z vedenjem, je pa zadnji dve leti izgubljal samozavest in bil zelo nesrečen v šoli, domov je prihajal ves živčen (zanj je bila šola na daljavo blagoslov, ker mu je bilo res težko). Zdaj se je to spremenilo dobesedno v trenutku (druga učiteljica:) in kristalno mi je jasno, zakaj. Otroci se ne počutijo varne, če odrasli gledamo nasilje med njimi, tudi če sami NISO udeleženi v tem nasilju (tudi če ni fizično). Otroci se seveda ne počutijo varne, če mi izvajamo kakršnokoli nasilje. 

Ne živim v utopiji, kjer bi se ves čas samo mirno prijazno pogovarjali. Ampak eno je, da se  dereš, da te sploh slišijo ali ti kdaj dvigne pokrov, ker smo vsi ljudje, drugo so raznorazni sumljivi vzgojni ukrepi na dnevni ravni (recimo da otrokom vzameš odmor - kot da tako bojo pa bolj pridni) ali razorazne opazke, ki bolijo...

Občutljivi otroci (torej taki, ki jim ni vseeno za njihove sošolce; mislim, da je to dobra lastnost!) se ne počutijo dobro, če se jim sošolka zaupa, kaj ji je rekla/naredila učiteljica, tudi če vse ni res in si je pol izmislila. Kaj pa otrok ve, kaj je res? Poleg tega - otrok čuti stisko durgega otroka! Ali je za vse kriv tisti drugi otrok, ker si je nekaj izmislil? Ni to prav (lagat), ampak vseeno mislim, da jim nalagamo preveliko odgovornost - otrasli smo tu za to, da te stvari urejamo. Otrokom je težko, če se odrasli ne obnašamo odraslo.
Vem, da ni vedno luštno bit odrasel. Ampak sami smo si izbrali to - imet otroke ali bit učiteljica - sami smo se odločili, da bomo imeli otroke v svojem življenju, nihče nas ni v to silil! In urejanje konfliktov spada zraven! "it's part of job description";)...

Popolnoma se strinjam, da to ni luštno. Ogromnokrat se mi ne da imet družinskih sestankov ali pustit vsega in it reševat njihovih prepirov. Ampak - če se kaj splača, se to splača! Ne rečem, da moraš skočit takoj, ko se karkoli začne - mislim, da morajo otroci imet možnost vadit samostojno reševanje konfliktov, vendar mislim, da je prav, da vskočimo, če slišimo, da je šlo malo predaleč (ali da bo ravnokar šlo - najt to mejo je umetnost, ker je hitrost eskaliranja odivsna od toliko zunanjih in notranjih dejavnikov (ne samo lakota, važno je tudi ali kosilo že diši ali si samo lačen in nič ne vohaš - je čisto drugače;), pomembno je, kako je bilo v šoli, ali so bili tudi tam že sitni, utrujenost, zaspanost, koliko se ti mudi, kako si se spočil čez vikend, celo dan v mesecu lahko igra vlogo;), itd itd...)

Pod črto - vem, spet bo pridigarsko, hehe:D - ampak resno mislim, da bi to pomagalo, če bi vsi delali - in očitno nisem edina, saj je učiteljica isto želela... In ona je profesionalka, hehe, da boste imeli profesionalno mnenje;):

- hvala učiteljicam, ki se trudite - vsekakor ni zaman, tudi če se mogoče napredek ne pokaže v razredu - čutijo ga otroci in vidimo ga starši, ko mali prihajajo bolj mirni domov:).

- starši, kadar učiteljca pove za problem, dajmo preverit na obeh straneh, če ni slučajno kaj, kjer bi lahko kako pomagali - svojemu otroku in tudi celemu razredu... Če bi vsi to naredili, bi se zadeva rešila:)

- vadimo reševanje konfliktov doma - če živite v "običajni družini", ki šteje več kot 2 člana, je skoraj gotovo, da imate veliko priložnosti za mediacijo konfliktov:D. Vsaj pri nas se tega ne manjka, haha;). Ampak s tem, ko ves čas vadimo, kako se prepire rešuje čim bolj prijazno, se otroci to naučijo. In potem tako delajo tudi drugje. In potem so "neproblematični" in "se vzorno vedejo" v šoli. In potem bi bilo učiteljicam lažje učit, ker se jim ne bi bilo treba toliko časa ubadat z vzgojo. In potem bi se več naučili v manj časa. In potem bi imeli manj domačih nalog. In bi imeli vi več časa z njimi za se žogat, ustvarjat, gledat filme, igrat igrice ali karkoli že radi počnete s svojim otrokom. Vidite, da se vsem splača!
Ne pravim, da morate spremenit celo svoje življenje in da moramo starši skočit na vsak trzljaj. Pravim, da ko vidite, da loncu dviguje pokrovko, pojdite zraven, odprite lonec, spustite ven paro in pokažite otrokom, kako bi se to dalo rešit čim boljše. Ni treba, da vsakič rata. Meni ne rata vsakič, takoj priznam. Ampak s tem ko poskušamo, se učimo. In s tem se učijo oni, da se splača poskušat, iskat rešitve, ker včasih rata. Otroci so brihtni! In ni jim vseeno za njihove sošolce, tudi tiste, ki jih mogoče ne marajo ali jim grejo na živce. Ker imajo dobre srčke... In lahko jih ne pokvarimo...

Glasbena šola

 Zadnjič me je ena prijazna mamica vprašala, kako je malemu princu všeč glasbena šola in ker je glasbena šola kar velika reč, sem si rekla, da kar napišem eno objavo o tem...

Na kratko: malemu je zaenkrat zelo všeč: ima zelo prijaznega mladega učitelja za kitaro, ki rad uči (sklepam po tem, ker je rekel, da če naslednjega učenca kdaj ne bo na uro, lahko mali počaka pri njem, pa vadita vmes, da tako obema prej mine čas - ljudje, ki rajši delajo kot imajo prosto, so navadno dobri v svojem delu;).

Mali je že prej vedel, da glasbena šola pomeni, da moraš inštrument vadit vsak dan, zato to ni bilo presenečenje in zaenkrat je kar priden:). Najprej je bil tako navdušen, da je med čakanjem na teorijo o glasbi kar takoj narisal kitaro in njene dele, kot mu je naročil učitelj:).

Upam, da te to navdušenje nikoli ne mine, mali! Glasba nam res lahko ogromno da! Glasbena šola ni za vse, to mi je jasno, ampak meni ni bilo nikoli žal! Tako da - če si otrok želi, super! Je pa fajn, da ve vnaprej, kaj to prinese s sabo (to ni moje pametovanje, to je iz ust učiteljev v glasbeni šoli;), jih par pobližje poznam, pa to vsi rečejo).

 

 Male neumnosti naredijo veselje, dajo zagon,... Verjetno si vsakdo, ki si lahko privošči glasbeno šolo, lahko privošči tudi kakšno malo traparijico, recimo svinčnik s kitaro, radirko z notami ali kaj podobnega - sicer priporočam, da ima zadeva tudi uporabno vrednost, ker se malih praholovcev v družini z malimi otroki vedno dovolj nabere;)... ampak če imate prostor in veselje, uživajte v katerikoli neumnosti;).

Sama sem malemu naredila puščico in torbo za v glasbeno šolo - zato da jo ima ves čas lahko pripravljeno, kadar pač ne vadi, da imajo stvari svoje mesto in da lahko samo zagrabi in gre - not je že učbenik/delovni zvezek za teorijo, notni zvezek, note za kitaro, puščica z barvicami in svinčniki, itd... pa seveda maska, teh sem že prvič naredila dovolj, da imajo povsod kakšno...

Lepo igrajte in pojte!

Vidrin center in nesojena noč netopirjev

Na našem potepu po severovzhodni Sloveniji smo seveda morali tudi v vidrin center! Ko sem iskala, kaj je tam za pogledat, sem našla nekaj strani, ki so priporočale vse mogoče, naredila jagodni izbor glede na neša zanimanja in poslala vse skup ostalim članom - in vidrin center se je pri vseh znašel na vrhu seznama!

Punci sta pogledali še nekam na internet in našli narobe informacijo, da naj bi v centru lahko božal vidre in se poigral z mladički, v kar sva starša malo dvomila, vendar sama tudi nisem vedela, kaj naj si mislim - ko smo prišli tja, nam je prijazna ustanoviteljica Lutre razložila, da kadar se kaka vidra poškoduje ali kak mladiček ostane sirota in ga rešijo, ga imajo tam, vendar to ni domača žival in seveda gre, čim si dovolj opomore (pozdravijo ga in izpustijo, ni za rešetkami, saj so proti temu:). Tako da živih vider nismo videli, ker jih seveda nimajo (bilo bi tudi protizakonito).

Imajo pa tale hotel za žuželke!

In zelo lepo urejeno okolico - rastline v lepih koreninah, pa seveda veliko nagačenih živali, veliko slik itd...

Vsekakor se tam lahko kaj naučiš in kaj zanimivega izveš, sploh če te zanimajo živali in nam ni bilo žal, da smo šli...

Od tam smo se napotili naprej k tejle cerkvici, kjer naj bi se dogajala noč netopirjev... Žal se je njihova noč končala ob 17h. Dvema biologoma to sicer ni bilo čisto jasno - kako se lahko noč konča ob 17h in kako boš netopirje gledal prej, ampak... se zgodi - smo pa videli lep sončni zahod zato:)

Drug teden pa še ostale zanimivosti severovzhoda, ki smo jih uspeli pogledat:).
 

Cepljenje - mojih 5 centov na najpogostejša vprašanja

Najprej "diclamer": nisem zdravnica, ne trdim, da razumem vse o cepljenju, tole je moje mnenje, ki sem si ga ustvarila na podlagi pogovarjanja s strokovnjaki, branja literature in nekaj malega so naše izkušnje spodaj.  Vseeno pa se mi zdi pametno odgovorit na vprašanja in bi bilo fino, da bi se lahko nekje o njih pogovarjali na kulturen način in ne da, si takoj označen za anarhista, če imaš kakršenkoli pomislek...

Ali lahko cepivo sploh pomaga, če so ga delali za prvo varianto covida, zdaj pa je tu že vsaj tretja?
Ja, cepivo so delali za prvo varianto, vsaj kolikor je meni znano (nisem stručko na tem področju, ampak če so ga razvijali preden je virus mutiral, skoraj ni šlo drugače). Se strinjam, da je malo čudno, da če si prebolel, pa po 6 mesecih nič ne šteje - ravno tako si naredil protitelesa... Mislim, da to ni utemeljeno na stroki in bi z veseljem prebrala strokovno literaturo, če mi lahko kdo kaj pošlje, kar bi me prepričalo v smiselnost tega časovnega okvirja...

Kar se tiče cepljenja in koliko je smiselno, če virus mutira, je najverjetneje tako kot pri drugih boleznih: imunski sistem ni samo 1 ali 0; lahko tudi reagira, vendar ne dovolj, vseeno pa to lahko pomaga pri poteku bolezni, da je blažji. Če narediš cepivo za določen virus in telo naredi dovolj protiteles, pa potem dobiš to reč, protitelesa napadejo virus, ki ga prepoznajo in vse super. Če vseeno zboliš, ker si bolj švoh ali je toliko višja doza virusa (po moje ni naključje, da so v Italiji lani na veliko umirali zdravniki, ki so zdravili paciente s covidom), skratka tudi če vseeno zboliš, je še vedno potek bolezni lažji kot bi bil sicer, kar je seveda zaželeno:). Kolikor sem brala zdravnike, to velja tudi za covid pri nas, število cepljenih je bistveno manjše na intenzivnem oddelku od števila necepljenih.

 Če virus mutira, ga protitelesa verjetno ne bojo tako hitro prepoznala, vseeno pa se lahko imunski odziv sproži v smislu: "nekaj podobnega smo že videli in je bilo sranje, dajmo to za vsak slučaj ven vržt" - in dela, ampak počasneje in slabše. Zato je lahko cepljenje sicer delno koristno tudi pri drugih variantah, je pa to zelo odvisno od tega, kako virus mutira (katera mesta na virusu se spremenijo oz. ali bojo protitelesa, narejena ob cepljenju, prepoznala to novo varianto kot nekaj slabega), zato je to špekulacija, čeprav utemeljena na logiki. Na splošno nam je cepljenje pomagalo premagat veliko bolezni in ima smisel, vsekakor pa mislim, da je prav, da se cepiva dobro testirajo - in na kratki rok je bilo to cepivo kar fejst testirano, saj se je cepilo res ogromno ljudi - ampak ne vemo posledic na dolgi rok, sploh za otroke. Glede na to, da so ostali elementi cepiva podobni kot pri cepivu za gripo in se spreminja samo tisti "ključ-ključavnica" del, je zelo verjetno, da bo ta reč čisto ok. Vseeno ne bi eksperimentirala na svojih otrocih.

Po drugi strani nikoli ne veš, kako lahko kakšna stvar vpliva - tudi bolezen. Ko sem študirala te pandemije, sem zasledila podatek, kjer so v naslednji epidemiji umirali predvsem 30-letniki,  torej ljudje, ki so navadno na višku zdravja in daleč najmanj podvrženi boleznim. Ko so šli raziskovat, zakaj, so ugotovili, da so ljudje, ki so v ranem otroštvu (ko so bili stari 2-3 leta) preboleli prejšnjo hudo bolezen, potem pri naslednji umirali kot muhe, čeprav so tisto v otroštvu preboleli brez problemov. (Če me ubijete, se ne spomnim, za kateri dve bolezni je šlo, to sem brala že lani; mogoče je bila tudi španska gripa, rumena mrzlica?) Kakorkoli - ne vemo, kako bo prebolevanje ene bolezni vplivalo na naslednje. Tako da - imunski sistem nam je še velika uganka.

Tudi sama ne nasprotujem cepljenju, sem pa proti, da se ljudi sili vanj. In sem tudi sama netolerantna do netolerantnih ali do ljudi, ki delajo škodo, navsezadnje zlo ne obstaja zaradi zlih ljudi, ampak ker ostali nič ne naredijo, ko ga vidijo...

Tudi mene moti, kako obravnavajo necepljene in še bolj me moti, da silijo v cepljenje otroke! To ni prav, pa kakorkoli obrneš! Sploh glede na to, da otroci zaenkrat niso ogrožena skupina pri sami bolezni. Po svoje se mi zdi tudi trapasto, da tisti, ki so bili "pridni" in niso zboleli za covidom, ker so se pazili, so zdaj kaznovani (ne mislim, da so vsi prebolevniki "sami krivi", da so zboleli, da ne bo nesporazuma - ampak nekdo, ki ga ni dobil, je verjetno tudi pazil)... Hkrati pa naj bi imeli prebolevniki samo pol leta protitelesa, kar mi tudi ni čisto jasno... Če si zbolel za tem hudičem, si skoraj moral naredit protitelesa, če si ga prebolel...

Naše izkušnje s cepljenjem:

Če komu pomaga, lahko opišem svojo izkušnji s cepljenjem (Pfeizer; 2 dozi): prvič sem bila malo bolna 2 dni (vročina, driska, slabo počutje, kot neka gripa pač) in rama me je kar bolela, nisem mogla roke dvignit. Drugič me je samo malo rama bolela (veliko manj kot prejšnjič, lahko sem dvignila roko), čez dva dni me je začela srbet, vendar tokrat nisem bila nič bolna, delala ponoči kot da ni nič. Lubija je samo prvič rama precej bolela, pa malo prej je šel spat, drugič minimalno in tudi utrujen ni bil. Tast je bil po prvem odmerku ok, po drugem pa je dobil visoko vročino, šel na urgenco, vendar je bil zvečer že ok. Tašča se je tudi enkrat slabo počutila. Moja starša sta bila oba ok, brez stranskih učinkov. Večinoma naj bi imeli ljudje hujšo reakcijo po 2. dozi, vendar je to odvisno od odziva na prvi odmerek - če je telo že prvič precej protiteles naredilo, je lahko drugič tudi lažje (tako so mi razložili na cepljenju, ko sem spraševala in ima logiko).
Še opomba: še hujšo reakcijo kot tast na to cepivo, je imel moj mali na (mislim da drugi odmerek) Di-Te-Per, zato bo sedaj cepljen pod nadzorom, v bolnici. Nisem proti cepljenju, sem pa zelo proti temu, kako se v takih primerih na vsak način hoče vse stranske učinke prevalit na nekaj tretjega. Vem, da je imel hudo reakcijo, ker je bil zelo zdrav in je njegov imunski sistem zelo močno reagiral, to smo se učili na faksu in tudi pediater na pediatrični je isto rekel. Ni mi pa bilo všeč, kako so vsi zdravniki takrat hoteli to podvalit, češ da je bil gotovo kaj prej bolan in da to že ni od cepljenja - ne, ni bil bolan (kar so potem tudi ugotovili - po vseh testih je bil super duper zdrav). Ampak zdaj, pred naslednjim cepljenjem so bili zelo strokovni, prej so pogledali nivo protiteles, če mora bit cepljen ali jih ima še dovolj in potem bo cepljen pod nadzorom, kjer bo pomoč ves čas na voljo, pa upam, da je ne bo nikoli rabil.
Hočem rečt, da imaš lahko hudo reakcijo na katerokoli cepivo, še vedno bo pa zelo verjetno lažja kot če bi to reč dobil - saj bi se v tem primeru tvoje telo moralo ravno tako borit proti vsemu temu. Težko primerjaš: ta pa ni imel problemov, ko je zbolel, oni pa je imel probleme že po cepljenju, potem je cepljenje hujše. Vprašanje, kako bi prvi reagiral na cepljenje in drugi na bolezen, zato gledamo večje vzorce... Glede na statistiko, je umrlo od covida neprimerno več ljudi kot od cepiva. 

Ne zdi se mi pa najbolj strokoven način, da te nihče prej ne pogleda, ko se greš cepit (mene recimo vedno pred vsakim drugim cepljenjem izprašajo na žive in mrtve, ker imam v tistem vprašalniku vse "narobe" in čisto premalo NE-jev:D (alergije na zdravila itd...;)), tu pa zdravnika vidiš PO cepljenju, da se ti podpiše kartonček... Glede na to, kako delajo, pa da kljub temu ni bilo še nobenega problema, pa bi rekla, da so očitno cepiva res varna, saj bi se sicer skoraj gotovo moralo kaj hudega zgodit tudi pri nas pri milijonu cepljenih... Tako da če imate kake pomisleke, se prej pogovorite s svojim zdravnikom, če mu zaupate, ali pa več zdravniki, če svojemu ne zaupate...

Kaj pa težke kovine, magnetnost, čipi itd...

Rama ni bila magnetna in če bi kdo uspel naredit tako mali čip, da bi ga raztopil v tisto tekočino in da bi šel v injekciji skozi najmanjšo možno iglo, naj se hitro javi Elonu Musku, ker mislim, da bi mu takoj dal službo za velike pare;). Vem, da so se biologi in strojniki zelo trudili kje najt/naredit tako mali čip, da bi ga lahko dal na čmrlja - ki je bistveno večji... In če vas skrbi, da vam sledijo, nehajte uporabljat mobilni telefon in google - ta dva vesta veliko več o vas kot bi lahko spravili na čip;). Če hočemo zajezit velikega brata, bi se morali vsi spravit na "dark net", tja pa svojih otrok verjetno vseeno ne bi upala poslat... Tako da... smo to nekak sprejeli, čeprav ne trdim, da je to dobro. Vsaka aplikacija ti hoče brskat po telefonu in vsem to dovolimo, veliki brat ves čas ve, kje ste, vas pa skrbijo mikročipi? Mene bolj skrbi to, da moraš zdaj povsod nosit mobi, da imaš digitalno potrdilo s seboj... To je v resnici tisti nevidni nadzor...
Težke kovine vsak dan pridno konzumiramo in vdihavamo na poti v službo, ko vozi pred nami avto in to v veliko večjih količinah, ravno tako se skozi sluznico vsrkajo v telo in se zato nihče posebej ne sekira - imamo monitorje zraka in to je to... Zato pa mi ni jasno, zakaj je pri tem taka panika, če vse ostalo pa mirno toleriramo... Ne rečem, da so dobre za nas, ampak povsod drugod se nihče ne sekira... Biološki material je pač precej nestabilna reč in če hočeš, da ostane v točno takem stanju, kot mora bit (kar je pri cepivih ne samo zaželeno, ampak kar nujno), moraš všasih dodat kakšne stabilizatorje - ti pa niso dobri niti v hrani, niti v zdravilih, ampak če hočeš, da je dalj časa obstojno, ni druge...

Če nisi proti cepljenju, zakaj se pa potem tako buniš? 

Ker ni mi jasno, kako je lahko tole boljše kot pa da bi poskrbeli za najšibkejše: tiste, ki zdaj nasrkajo zaradi nasilja doma, ki se dokazano dvigne v takih situacijah; tiste, ki so tako osamljeni, da bojo umrli od tega, tudi če covida ne bi bilo; tiste, ki bojo umrli od stresa (infakrt), ker ne vejo, kako prehranit družino...) Niso samo ljudje v domovih starejših ranljivi...
Obstaja še kak drug problem kot covid! Ja, pazimo, da ga ne raznašamo, ampak zaboga, pazimo tudi, da bojo ljudje, ki rabijo zdravniško ali drugo pomoč, to dobili! (*pa se ne bunim zase, imam srečo, da sem zdaj ok, ampak vem, da niso vsi tako srečni...) 

PS: jutri pa dobite spet ideje za potepanje po Sloveniji in kaj luškanega;) - brez skrbi, luštne stvari bojo vedno dobrodošle tukaj;).

Korona - a se lahko najdemo na sredini?

 Že od začetka pandemije me velikokrat ljudje privat vprašajo, kaj si mislim o vsem skupaj, malo zato, ker se o tem ljudje veliko pogovarjajo, malo pa verjetno zaradi mojega naravoslovnega ozadja, ker ga dostikrat izpostavijo (upravičeno pričakujejo, da naj bi biologi vsaj kaj vedeli o virusih, o tem, kako se populacije (tudi virusov) širijo itd... ;)). Na začetku sem vsem odgovarjala z "Ne vem", ker nisem imela dovolj podatkov, da bi si ustvarila mnenje, za katerim bi lahko stala. In sem brala, raziskovala, poslušala ene in druge in tretje in si poskušala ustvarit mnenje...

Na tem blogu sem se vedno izogibala politiki in takim temam, ker sem želela, da je to zatočišče pred vsem norim na svetu (in politika vsekakor spada v to). Vendar... to gre v "mirnem" času... Ko pa politika prestopi okvire, ki zelo vplivajo tudi za naše otroke, takrat sem v dilemi... In sem že nekaj časa v dilemi... Med šolanjem na domu se mi je zdelo, da bom naredila več dobrega, če pomagam staršem najt načine, kako otroke motivirat za šolo, da ne znorimo vsi skupaj, zato sem to pustila na miru in pisala rajši o idejah, kako učit otroke doma. Na skrivnem sem upala, da se bojo odzivi na kovid malo unesli, da se bo s cepljenem panika in tudi opresija nehala in se bomo lahko trezno pogovarjali o najboljših praksah. Ampak... kot vidite, ni čisto tako.

Zato končno zdaj ta objava - po letu in pol korone pri nas, po dveh letih korone v svetu... Vem, da ima o tem vsak svoje mnenje, vem, da se ne bojo vsi strinjali z mano, oz. ker imam malo drugačno mnenje kot ena ali druga skrajnost, se verjetno ne bo nihče strinjal z mano, ker je svet zdaj tako hudičevo razdeljen.

In ravno to me moti: ta razdvojenost! Na eni strani zagovorniki ukrepov na žive in mrtve, samo da se ja ne bi komu kaj zgodilo, pa če vsi živimo ko zlate ribice v tistem akvariju iz risanke; na drugi strani pa zagovorniki teorije zarote, ki so prepričani, da je cela reč izmišljena in nam lažejo vsi zdravniki celega sveta. A res ni nič vmes?

Kaj jaz mislim? Ne enega, ne drugega. Mislim, da je življenje v resnici bolj dolgočasno in hkrati bolj zanimivo kot so teorije zarote in da se za zanimivo življenje splača vendarle tudi kaj tvegat.
- "Ampak Veri, ne življenja! To ubija!" Ja, korona tudi ubija, tako kot še veliko bolezni, pri katerih ne trznemo z očesom, pa pobijejo ogromno ljudi, da ne govorim o prometu, kjer si čuden, če voziš po omejitvah, čeprav je dokazano, da hitrost nad omejitvami tudi ubija in to na veliko... Ja, ta bolezen je nalezljiva, za razliko od raka dojke, ki pobije ogromno žensk, najpogosteje res starejše, vendar tudi delež žensk med 50 in 65 ni majhen (podatki iz Zdravstvenega statističnega letopisa) - in ženske pri 50ih imajo dandanes večinoma še neodrasle otroke... In ko se usedeš v avto, tvegaš. Če se usedeš zmatran, tvegaš še bolj. Pa smo vsi že vozili zmatrani... To tveganje sprejmemo, ker so plusi večji... (dokler se kaj ne zgodi...)
- Ja, če imaš smolo, imaš velike komplikacije, greš na kisik in če je treba v komo in od tam se ne poberejo vsi, ker je to kar resno stanje, preden te dajo v umetno komo... Vendar komplikacije obstajajo tudi pri drugih boleznih: 14 dni po preboleli gripi imaš ne-vem-več-kolikokrat, ampak hudo višjo možnost, da te pobere zaradi infakrta kot če gripe nisi prebolel. Tega nihče ne ve, čeprav je dokazano. O tem nihče ne piše in nihče ne trzne, če zboliš za gripo. Sama sem po gripi dobila pljučnico in še zelo dolgo (več kot pol leta) nisem bila v redu, pa se to nikomur, razen mojih in kaki zdravnici, ni zdelo posebej zaskrbljujoče;). Kontracepcijske tablete povečujejo kup smrtnih bolezni, pa se nikomur ne zdijo sporne. Itd itd...
Ni, da nisem poznala nikogar, ki bi umrl zaradi kovida. Lubijeva babica je umrla za kovidom - pri 104 letih in zadnjih nekaj let ni ravno vedela zase, njega je klicala Riki (ime njenega papagaja nekoč) že odkar sem jo prvič videla pred veliiiiko (cca 20) leti... Niso vse smrti enako tragične... Veliko huje mi je bilo, ko je umrla sodelavka za rakom, stara je bila malo več kot jaz zdaj... Vem, to se ne sme rečt - ampak zame vseeno ni isto, ali umre nekdo na koncu svojega življenja, ki se ga ne zaveda več čisto ali pa nekdo, ki ima še vse pred sabo in bi lahko dal družbi veliko in bi njegova smrt imela za okolico nepopravljive posledice. Ta nekdo so otroci, najstniki, mladi ljudje, starši majhnih otrok... Zelo rada imam svoje starše, vendar ne bi bilo isto, če bi ju izgubila zdaj ali pa ko sem bila majhna.

- Ja, korona je bolj nalezljiva. Prav je, da bolj pazimo, prav je, da umivamo roke in ne vozimo bolanih otrok v vrtec in šolo, ne kašljamo in kihamo en v drugega itd... (to sem vedno zagovarjala, tudi pred korono;). Pa je treba zato ves čas vse razkuževat? Čeprav imajo alergijki zato velike probleme, ki jih prav tako lahko pripeljejo v bolnico? Čeprav bomo porabili ogromne količine plastike za enkratno uporabo (kako pa mislite, da kupujejo razkužila? Da ne govorim o maskah in vsem ostalem...), da bomo svet utopili v njej in pustili svojim otrokom mogoče res svet skoraj brez korone, vendar tudi brez prostora zanje, brez narave, brez kisika, brez mest, ki bojo pod vodo... Kam mislite, da bojo šli ljudje, ki živijo v tistih mestih? Jih bomo sprejeli odprtih rok? Mislite, da bo to šlo brez vojn? Ta kriza mogoče ni tako vidna, bo pa hujša... Kje je meja, koliko so vredna življenja danes v primerjavi z življenji naših otrok? 

Predvsem pa, tudi če vas ne skrbi za okolje in ne verjamete v klimatske spremembe (poglejte graf temperature v tem primeru, preštejte snežene zime zadnjih 10 let in se spomnite, kako je bilo, ko smo bili mali - pa sem zmrzljiva in ne maram zim - ampak vseeno mislim, da to, kar počnemo, ni prav in bo udarilo naše otroke)... Ampak tudi če to pustimo na strani - zaradi kovida je zdaj skoraj nemogoče prit k zdravniku - lubijev sodelavec je bil zelo resno bolan, z visoko vročino, cepljen proti kovidu prej, vse... pa se je moral napol živ it najprej testirat... Ko sem si lani zlomila prst na nogi, sem morala sama not in hodit z zlomljenim palcem in nihče ni vprašal tistih par vprašanj, kako se je to zgodilo, s katerimi zdravniki potipajo, ali je zadaj še kaj drugega in kar bi civilizirana družba morala zagotavljat svojim državljanom. Zame ni bil problem, mene ni lubi namlatil, ne bunim se zase! Vem pa, da na ta način veliko ljudi, ki bi rabilo pomoč, zdrsne ven iz sistema in grejo lahko samo nazaj domov, kjer jih čaka isto ali še hujše... 

Zato mislim, da bi bilo treba pogledat cost & benefit - torej pretehtat ceno in posledice vsakega ukrepa! In to ne samo iz naše perspektive, ne samo povprečnega para, ki dela v državni upravi in bo v vsakem primeru dobil plačilo, ki se kolikortoliko dobro razumeta in ju skrbi, da ne bi zbolela njiuna starša... Amapak tudi za tiste, ki niso tako srečni! 

Mislim, da niso žrtve kovida samo ljudje, ki umrejo za njim, mislim, da so žrtve tudi ljudje, ki so iz normalnega življenja zdrsnili pod prag revščine, mislim, da so žrtve tudi otroci in najstniki, ki pol leta niso imeli stika z ljudmi, razen z enim staršem, recimo... Niso mogli videt svojega fanta ali punce. Niso imeli podpore prijateljev... To ni fer! Normalno, da se jim meša! Normalno, da se hočejo ubit ali pa mečejo granitne kocke! Na ta način to narediš! 

Samica je najhujša vrsta mučenja, pravijo raziskave. Tri dni samice pusti v povprečju že nepopravljive spremembe na možganih (če hoče kdo literaturo, naj pove). Otroci med izolacijo pa so bili vsak dan pol dneva sami! Poznam sošolce/ke svojih otrok, ki so edinci/ke in živijo z mamo ali celo z obema staršema, vendar sta oba delala - otrok do 17h ni videl nikogar! VSAK DAN!!! To ni prav! Ne bunim se za svoje, mojim ni bilo hudega, so trije in jaz sem bila doma. Vem pa, da niso imeli vsi te sreče, o čemer sem že takrat pisala...

Če nekaj lahko nekoga ubije, pa vendar večini v populaciji ne škoduje, se navadno pazi okoli tistega nekoga, vendar se zato cela populacija ne bo spremenila. Mene lahko ubije mačka - zdaj je boljše, včasih pa sem bila tako alergična, da sem zaradi stika z mačjo dlako (ne z mačko samo!) pristala v bolnici, na kisiku, z adrenalinom v žilo in zelo podobno sliko kot kovid bolniki in zelo bledim zdravnikom... Ali zato sosed ne sme imet mačke? Nikomur se to ne bi zdelo fer! Ko so me hoteli zagovorniki vseh ukrepov prepričati v svoj prav, so mi vsi po vrsti povedali, da imam lahko velike probleme, ker imam astmo. Povedala sem jim, da vsekakor sem v bolj ogroženi kategoriji, da pa imam komplikacije tudi po gripi, ampak da za mačko pa VEM, da mi lahko škodi še bolj... Pa da zato ne bi prepovedala mačk. Naredijo ogromno dobrega ogromno ljudem in imajo tudi pravico živet. Ne mislim, da bi se cel svet moral pokorit meni in mojim težavam.

Ko je otrok alergičen na nekaj in gre na rojstnodnevno zabavo, je zelo redko, da bi gostitelji zanj posebej nekaj pripravljali, nikakor pa ne bojo skrivali hrane, ki bi lahko malemu izzvala alergijo. Kako to vem, če pa moji niso alergični na nobeno hrano? Ker so ti otroci tako noro presenečeni in hvaležni, ker sama vedno naredim še nekaj zanje - tega niso navajeni. In ker njihovi starši tudi povejo;). Čeprav imajo nekateri lahko grozne težave zaradi neke hrane, je na njih, da tega ne bojo jedli - starši jim dajo s seboj vrečko, kaj smejo jest in to je to. Splošna populacija se ne sekira. Pa alergije tudi pobijajo ljudi. Tu pa je vse drugače. Zakaj? 

Zagovorniki raznih teorij zarote mi pravijo, da je vse skupaj izmišljeno - prepolne mrtvašnice lani ne morejo bit izmišljene in verjamem zdravnikom, ki delajo na urgencah tu in v tujini in so utrujeni od vsega skupaj.
Pravijo, da so virus naredili v laboratoriju, da bi zmanjšali svetovno populacijo - kar bi bilo možno, vendar kot je kolega iz stroke rekel: "Ne, premalo dobro dela..." Poleg tega je problem prevelike populacije v državah z veliko otroki, v Afriki... Ta reč pa pobija predvsem starejše (ne samo starejših, preden se mi kdo obesi, večinoma pa). Vem, da za revnejše predele Afrike nimamo niti pravih podatkov in čisto možno, da ob slabi prehrani ta reč pokosi tudi otroke, ampak kolikor je znano, se zato svetovna populacija ni bistveno zmanjšala... Jasno mi je, da se podatkov o covidu iz različnih držav ne da primerjat, ker nekje niti nisi smel rečt "covid", drugje pa so bile vse smrti S covidom tudi smrti "zaradi covida". Kar je razlika...
Da je ušel iz laboratorija, ker drugače ne more bit. Zelo mogoče, da je ušel, vendar kaj nam zdaj to pomaga? Zdaj je zunaj in moramo se naučit živet z njim. To, komu je pobegnil, če je in kdo nosi odgovornost, če jo, res ni nekaj, kar bi lahko neki slovenski civili rešili za kitajski laboratorij... Verjamem, da bojo oni in njihove oblasti naredile vse, da bi se to zatučkalo, tako da prave resnice verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Ni pa res, da virusi ne bi mogli preskakovat med vrstami. Če to ne bi bilo res, ne bi bilo toliko novih bolezni, saj bi bile samo stare, ki bi zmutirale v nove, ne pa čisto novih, ki jih dobimo od drugod. Če bi to bilo res, vam ne bi že vaša mama pravila, kako ne smete prijemat mrtvih ptičev, ker prenašajo kup bolezni... So bolezni, ki lahko napadajo različne vrste, nekatere imajo celo cikel tak, da morajo en čas živet v eni, potem pa v drugi vrsti (verjetno ste se učili o metljaju).

Kaj mislim? Da je bila večina ukrepov blesava in vsaj biologu brez logike! Trgovine so bile odprte, šole zaprte, prešlataš lahko vse, ne moreš pa čevljev probat, ker na nogah imaš pa več kovida, ali kako?:D Da o kakih drugih niti ne začnem, ker so bili še bolj trapasti (moj oče bi lahko šel z avtom v trgovino v drug kraj, ne bi pa smel peš do najbližje trgovine, ker je v drugi občini; midva sva morala na vrat na nos letet po otroke na Hrvaško, preden sva vedela, kaj bojo sprejeli, ker so potem sprejeli zakon, po katerem bi midva, če bi jih šla iskat, morala v karanteno, oni, ki so bili že 2 meseca na morju, pa ne - in tega je bilo res ogromno! Hkrati je tašča, ki je prebolela kovid, še kašljala in lepo hodila po trgovinah, ker je bilo že toliko dni odkar ga je dobila, ker tako pač pravijo na tv... Kot pravim , ljudi bi bilo treba izobrazit!)... Bila sem zelo za, da bi za 14 dni zaprli vse, razen urgence in podobnega... ampak 14 dni preživimo brez trgovin. In v teoriji bi to reč izkoreninili, če bi se vsi to zmenili. Vendar je utopično pričakovat, da bi to naredile vse države. Bi pa našo lansko krizo lahko na ta način zelo omejili - če bi se vsi 14 dni držali, bi se ne prenašalo nekontrolirano - ampak za to moraš ljudi izobrazit in imet v njihovih očeh neko avtoriteto. To je pa nemogoče, če govoriš danes tako, drugič drugače, kakor ti pač paše, če so navodila in razlage brez repa in glave še ljudem, ki se spoznajo na to, če noben ukrep dejansko ni v skladu z ustavo itd... In ves čas samo podaljšuješ vse skup, brez konca in kraja. Sem pa prepričana, da bi se dalo ljudi prepričat, da bi 14 dni bili "pridni", če bi imeli oblast, ki bi ji upravično zaupali. Tudi cepili bi se prostovoljno, poleg tega naša precepljenost ni mala...

Razumem prijateljico, ki se noče cepit, ker ima že pri cepivu za gripo probleme ali drugo, ker je kovid itak že prebolela, pa ji vseeno težijo v službi (zanimivo, drugi, ki dela v zdravstvu, pa ne, čeprav se noče cepit iz bolj ali manj načelnih razlogov). Razumem svojo mamo, ki se je takoj cepila, ker jo je bilo tako strah, da bi ona ali njen partner zbolel. Malo mi je bilo hecno, ker je šla v šlemu v trgovino, ampak razumem, da smo različni in naj se zaščiti po svoje. Razumem ljudi, ki se nočejo dobivat zdaj, ker jih je strah, da bi kaj staknili in tiste, ki rečejo: "Samo enkrat se živi, hitro se moramo dobit, preden spet vse zaprejo!" Razumem vse. Razumem ljudi, ki jim je prekipelo in so znoreli. Težko mi je, ker nasrkajo nedolžni - kak policist, ki nima nič s temi ukrepi (mogoče se mu celo zdijo neumni), pa kak civil zraven, ki je šel protestirat, ker se ne strinja s trenutno opresijo, čeprav je mogoče cepljen in ne protestira zase in ni bil on tisti, ki je metal kocke. Ker saj veste tisti pregovor: "Ko so prišli po Rome, nisem nič rekel. Ko so prišli po Jude, nisem nič rekel. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar, da bi kaj rekel..."

Sem cepljena, vendar sem proti ukrepom, ki ljudi (sploh pa otroke!) SILIJO v cepljenje, ki navsezadnje res še ni dolgoročno testirano, saj ne more bit. Pripravljena sem za dobro populacije testirat na sebi, ne bi pa na tamalih, tudi če so nad 12 let. Jasno mi je, da cepljenje ne bo rešilo vsega, ker je virus mlad in bo še mutiral. Vem, da so pandemije povprečno trajale 3-5 let (večinoma bližje 5) in da nismo še niti na polovici - pa to je bilo nekoč, ko še ni bilo take fluktuacije ljudi, ko niso vsi vsake počitnice potovali na drugi konec sveta (kar je sicer katastrofa za naravo), zato mi je jasno, da zna ta reč trajati malo dlje. Hkrati pa imamo boljšo medicino kot so jo imeli takrat in se bo zato učinek morda ravno izničil. Zato tu spet odgovarjam: "Ne vem..." in dodam to, kar sem napisala zgoraj.

Avtoritete ne sme nihče gradit na opresiji: ne starši, ne oblast! Avtoriteto se zgradi tako, da ti ljudje zaupajo, da imaš njihov najboljši interes v mislih, da se trudiš, da bi cela stvar delovala, poizkušaš najt najmanjšo škodo za največjo korist cele populacije, ne pa s palico. Da so tvoje odločitve logične in lahko stojiš za njimi, da se ukrepi ne spreminjajo po vetru in da za boga ves čas poslušaš mnenje stroke, ne pa da ti strokovnjaki ves čas odhajajo, ker imajo poln kufer tega, da jih ne upoštevaš!

Evo, to je moje mnenje. Da bi se dalo tole veliko boljše peljat, da je ključ v izobrazbi, ne v represiji in da nas prave žrtve še čakajo... Želim si, da bi naši otroci lahko živeli v mirni družbi, kjer ne bi bilo nasilja. To je nemogoče, če pustiš otroke v nasilnem okolju. Vemo, kaj vse sproža nasilno vedenje (poglejte pri sebi - ste bolj umirjeni zdaj, ko hodite v službo, ali ko ste morali delat od doma, pa zraven šolat tamale?;)... ste bolj umirjeni, ko imate varnost rednega dohodka, ali ko vam grozi, da vas bodo odpustili ali ko ne veste, s čim plačat elektriko?) Ne, ljudje niso samo dobri ali slabi, različno delujemo v različnih situacijah. Zakaj jih ne bi poskusili omilit, kolikor se le da? Da bi čim manj otrok preživljalo pekel doma - zaradi osamljenosti ali zaradi nasilja stresiranih staršev... In po vsem tem jim rečejo: moraš se cepit, če hočeš živet. Jasno, da ljudem prebije dno! Kaj hudiča ste pa pričakovali?

OK, spustila sem duha iz steklenice in sem pripravljena, da se usuje... Kaj pa vi mislite?

Orhidarij

Ena objava za ljubitelje rožic... Druga postojanka, ki sva jo imela že dolgo na seznamu želja, je bil orhidarij. Na srečo so se otroci strinjali, čeprav to ni bilo med njihovimi top 3 (vsak član družine si je med predlogi lahko izbral 5 najljubših in potem smo sestavili celo pot po severovzhodni Sloveniji).

Orhidarij sicer ni tako velik ali zanimiv kot botanični vrt, ki ga vsi, z otroki vred, obožujemo, vendar je bilo vseeno zanimivo...

Verjetno bi bilo še bolj zanimivo pozimi, ko bi prišli iz mraza na toplo, hehe:D.

A orhideje so lepe.

Imajo pa v svojem tropskem vrtu tudi druge tropske rastline - ki imajo take ogrooomne liste...

In sevead cel kup različnih orhidej - navsezadnje jih tukaj proizvedejo 2 milijona!

Otroci so se slikali kot orhidejske vile:)

Vsem nam je všeč flamingovec, zato sem ga morala slikat:)

Tudi otroci so se imeli fino...

Spoznali so, kaj so "epifiti" - rastline, ki rastejo na drugih rastlinah...

Na koncu pa smo seveda tudi kupili eno za domov...

In eno za babi...

Otrokom je bila najbolj všeč tale modra, vendar nam nekako ni pasala v stanovanje, poleg tega je bolj občutljiva, zato smo se odločili za nekaj bolj enostavnega...

Jih pa znajo lepo razstavit:)...

Bukovniško jezero

Še nekaj lepih dni nas čaka - in bi vas spet povabila v naravo - to se skoraj spodobi za ta blog;).  Če ste slučajno kje v bližini, pojdite pogledat Bukovniško jezero. Mi smo ga imeli na seznamu za izlete dobesedno že 14 let!!! Odkar je oči za temnolasko dobil knjigo Pravljične poti po Sloveniji, ko sva kot nadebudna novopečena starša sanjarila o tem, kako se bomo potepali po Sloveniji, potem pa sva dobila še enega in še enega otroka in... nekako nismo prišli do izletov:D. "Ampak, Veri, saj z malimi otroki se super da hodit na izlete, po Sloveniji pa sploh!" Jap, gotovo se da, vendar najini dojenčki in malčki res niso uživali v vožnjah in to tudi jasno pokazali... In če otrok bruha na vožnji, jih res poskušaš omejit, zakaj bi ga matral? Da ne govorimo o noseči mami, ki je bruhala tudi brez vožnje, včasih je pa težko ustavit... In vse, kar je bilo malo dlje in v drugo smer kot dedi, je počakalo:D...

Ampak ti zabavni dnevi so za nami, otroci so zrasli, njihovi želodčki so postali nekoliko manj občutljivi in jaz nisem več noseča, hehe:D. In tako smo končno lahko šli pogledat Bukovniško jezero, kjer živijo vile, ki prinašajo dober pridelek kmetom, ki lepo skrbijo za polje in živino (bi rekla, da ima to vpliv, ja, te vile so bile prave ekologinje:D).

No, mi tu nismo kmetovali, smo se pa sprehodili okoli jezreca...

In mali je seveda po 1,3 sekunde našel raka - ne vem, kako mu to uspe, ampak on ga vidi od tam, od koder sem sama komaj videla belouško, ki je plavala po vodi (prvič sem to videla, prav zanimivo!), on pa vidi nekje v grmovju raka, skoči zraven in ga potegne ven - brez skrbi, to je striktno v naravovarstvene namene, da sta z očijem pogledala, katere vrste je - pri nas se namreč razširja tujerodni "signalni" rak in izpodriva našega domačega, potočnega in to zelo hitro, kar ima zelo negativne posledice, jasno...

Na sprehodu mimo jezerca smo se potikali po gozdičku in občudovali okolico (ok, oči je vmes gledal za gobami, pač gobarska strast, kaj češ;)...

Sama sem iskala zanimive teksture, barve in oblike za slikat, za navdih ali za to, da jih lahko kasneje kje uporabim pri delu... hihi, očitno če imaš delo rad, ga nekak nosiš s seboj, ne da bi imel občutek, da ga... Tako lubi pregleduje rake, kamorkoli gre, čisto iz veselja do svojega dela...

Potem smo poizkusili, kdo se lahko dvigne na palici (oči in temnolaska) in kdo se lahko kako dolgo obdrži, ko je gor (to mi je pa celo uspelo za 10 sekund:D). Hej, nismo vsi kalisteniki, ok?;)

Ko smo se ustavili na enem delčku, sem videla plavat list v vodi in ga poskušala slikat... Ampak mi ni dobro uspelo - potem je poskusil še lubi in to je njegova slika...

Je pa res, da se je za to ulegel na tla in zvijal roko...

Sama sem se zadovoljila z bolj dostopnimi lepotami narave, kjer je bilo treba samo počepnit:D

 Kaj pa vi počnete na izletih? Slikate, jeste, tekate, se igrate frizbi? Zdaj, ko ni nikomur več slabo, če niso res hudi ovinki, je marsikaj veliko bolj dostopno:)... Pa me zanima, kako druge družine preživljajo čas v naravi, dobre ideje vedno prav pridejo... Ne da bi bilo kaj narobe samo s sprehodi, da ne bo kdo narobe razumel;)...

Kam ta vikend

 Letos imamo končno spet dva nam zelo ljuba festivala:

- ZNANSTIVAL v Ljubljani: to je festival znanstvenih poskusov, kjer znanost sreča ulično gledališče in nastane nekaj, kar je zanimivo tako otrokom kot odraslim! Doslej samo enkrat nismo šli, ko sem bila ravno iz bolnice in sem pozabila - pa mi je še zdaj žal! Navadno poteka prvi vikend v juniju, lani je na našo veliiiko žalost odpadel, letos pa so ga premaknili na jesen, ker pač junija še nisi smel nič takega organizirat (vsaj uradno ne). Tako da letos smo si uredili vse tako, da bomo le ta vikend doma! Ta festival je namenjen vsem, je pa posebej zanimiv za šolarje, saj jim predstavi znanost - fiziko, kemijo itd... na veliko bolj zabaven in igriv način kot so ju sicer navajeni.

- Pikin festival v Velenju, kjer smo bili tudi vedno redni gostje, vendar bomo letos verjetno ostali v Ljubljani, saj je znanstival pa še boljši (mogoče bomo šli v Velenje v nedeljo, saj bo očitno letos znanstival krajši - navadno traja 3 dni). Ta je bolj namenjen malim otrokom (torej predšolskim, mogoče še prva triada), čeprav naši še kar hočejo hodit... Srednješolci pa tam že delajo:)

Kam boste pa vi šli? In kateri so vaši najljubši festivali?

Kosila na kampiranju

 Na taborjenju ali kampiranjem z avtodomom smo glede kuhanja majčkeno bolj omejeni kot doma... Verjetno se vse da, če se hoče in smo ugotavljali, če bi šli za dalj časa, bi lahko delali tudi raviole, če bi testo valjali s kakim bidonom na deski za rezanje zelenjave:D (ko sva bila še brez otrok, sem nekoč delala mini raviole, kjer sem krogce testa rezala z zamaškom od radenske - bili so res miiiini - tega ne priporočam za družino z otroki:D) - tako da - ja, vse se da... ampak tako, za krajši čas in za takrat, ko si ne bi rad kompliciral življenja... pa je fino imet en majčken seznamček idej za kosila, ki jih lahko enostavno pripraviš, za katera ne rabiš veliko plina in so seveda hitro gotova... In mimogrede - vsi ti predlogi so zelo prijazni do vaše denarnice, tako da se vam ne bo treba še za kosilo zapufat, če se boste že za kamper (ali izposojo):D. 

Kuhanje v mini kuhinji niti ni tako težko kot se mogoče komu zdi... Edini trik je, da pripravljaš hrano drugje (torej na mizi - kar je sploh super, če ti režejo zelenjavo drugi;)

Vem, vem, "saj lahko greš v gostilno, kaj kompliciraš"... Ampak: tam ni tako dobro, tam moraš čakat, da dobiš, tu pa se ustaviš in si skuhaš, v 10-20 minutah je gotovo, tam je lahko dolgčas, tu pa vsi skup malo pomagamo, pa potem ko se kuha, razsajajo okoli in hitro mine, tam je dražje, tu res poceni, tam je več pogretega, tu je bolj sveža hrana, tam nimaš na izbiro tega, kar ti srce poželi, tu pa, če malo planiraš, ko greš v trgovino... skratka - nič nimam proti gostilnam, samo kaki hudi gostje pa res nismo, ker smo pogosto malo razočarani, kadar že gremo;). 

Res je pa potem posoda za umit... Ampak pri nas noben ne bi zamenjal...

Torej: kaj si lahko na hitro in enostavno pripravite na kampiranju:

- tortille - kupljene tortilje, ki jih samo pogreješ v velikem loncu (nismo imeli ponve, pa je tudi to šlo), zraven paradižnikova omakica (mi smo dali kar tako za testenine, ker rabimo večje količine;), konzerva koruze, nariban sir (če nimate ribežla zelo praktično;), namesto doma narejene fižolove omake/namaza, smo pogreli kar Naturetin pasulj (nima not nič strupenega in je za kupljeno hrano prav dober) - malo bolj nasiti kot samo tortilje pa paradižnik:D, pa seveda sveža narezana zelenjava: paradižnik, kumare, paprika,... Nič zelo nezdravega, nič, zaradi česar bi kakšno mamo srce bolelo, da to pita svojim otrokom (ok, tortille imajo kup Ejev not in jih (tudi zato - poleg okusa) sicer ne kupujeva, ampak od enkrat na kampiranju res ne bo nikomur nič;), nič česar ne bi jedli, bogata pojedina in imaš občutek, da ješ razkošno, čeprav ni nič dragega.

Tortilje so fajn, ker si jih lahko vsak sam sestavi...

- testenine s paradižnikovo omako - to lahko kupite že narejeno ali prinesete svojo od doma in samo pogrejete (Barilla ima fajn omake, Naturetina je tudi ok, samo v malem kozarčku je), ker pa je za nas 5 to nekak premalo, sem zraven naredila še bučke z omako iz sira z modro plesnijo - posebej za mojo temnolasko, saj to jed obožuje... *en nasvet, če boste testenine kuhali na kakem bolj švoh plinu, ki rabi celo večnost, da segreje vodo - kupite dobre testenine - mi smo tiste dvakrat zavite polžke, ki jim včasih rečejo navihančki - od Mlinotesta - te se ne bojo tako hitro razkuhale, če bojo dolgo čakali v vodi, ki je pod vreliščem (tudi Barilla bi bile verjetno ok). Slabe testenine (ki jih sicer ne promoviram, ampak se zgodi, da jih pač imaš) lahko dobro skuhaš samo doma, v ogroooomn količi res vrele vode, na plinu, ki zeloooo hitro spet zavre vodo (po tem, ko v lonec streseš testenine), sicer bojo ali trde ali razkuhane... Tako da za kampiranje rajši vzamite dobre testenine - te se ne razkuhajo tako hitro:).

Dejansko lahko na kampiranju ješ ravno tako bogato kot doma (če nisi ravno navajen, da mora bit vsak dan goveja župa za predjet:D - ampak pri nas je nihče ne mara preveč, tako da... imamo rajši testenine)

- riž z zelenjavo in satay omako (kikirikijevo maslo in sojina omaka). Riž je hitro gotov, omaka pa tudi.

- kuskus z neko omako - kuskus je super, sploh če imate vodogrelec, pa tudi sicer - samo poliješ čez vročo vodo in to je to; če dopustujete v dalmaciji, očupajte kak grm rožmarina ali origana prej, pa dajte to med kusku, dobi fajn vonj. Tudi rezina limone paše, če jo imate.

Mogoče komu to izgleda manj vabljivo kot gostilna - ampak nam je tole veliko ljubše - dobra hrana in čista svoboda:)

- azijski vlečeni nudli ali stekleni rezanci - to je prav tako oboje zelo hitro narejeno - in neka ala vok omaka zraven - na male koščke narezana zelenjava se bo hitro pocmarila in ne boste porabili toliko plina - to je tudi razlog za kitajsko kuhinjo - oni nimajo toliko gozdov kot jih imamo v Evropi in pri njih je bilo gorivo zeloooo dragocena reč - tisti bambus hitro zgori... zato so izumili kuhanje, kjer porabiš zelo malo toplotne energije - oz. je zelo hitro gotovo.

- pasulj iz konzerve in kruh - najenostavnejše, ampak vas bo nasitilo

- kupljeni ravioli, če jih vaši otroci jejo (mi smo jih razvadili z domačimi in zdaj ne marajo kupljenih:D)

- mineštra s stročnicami iz konzerve, seveda (nihče pri zdravi pameti ne bi šel ob lačnih otrocih na mini gorilničku kuhat fižola:D) - mini testenine, na male koščke narezana zelenjava in stročnice (fižol ali čičerika na primer) pa se hitro skuhajo/pogrejejo

- žar - seveda:) Če ga imate s seboj v kamperju ali avtu in je sončno vreme ali ste našli kak odprt prostor pod streho, uživajte! Pri nas ne smejo manjkat marinirane pečene bučke in kruhki "naan" (v bistvu katerikoli ploščati kruhki, samo da so sveže narejeni - testo za kruh dejansko ni tako problematično kot bi ga nekateri radi naredili;) - vse skup je narejeno, preden lubi žar zakuri:), zraven navadno naredim pomako iz skute, kisle smetane in zelenih začimb (kar pač imam (bazilika je najboljša, origano je tudi super, olive tudi pašejo), pa seveda kaka solata zraven (paradižnik in kumare super teknejo). Pa ajver, včasih še majoneza, mogoče gorčica... Meso je pri nas "optional" oz. bolj redko na jedilniku, včasih pa se na žaru znajde kakšna riba, ki jo ulovita fanta.

- palačinke ali  šmarn (šmorn za nekatere): če imate ponev, lahko naredite palačinke, šmarn ali c(es)arski praženec pa se da naredit tudi v navadnem loncu. Zraven kaka marmelada in sadje ali solata, pa ste za silo pokriti.

- frtalja - to so nekakšna umešana jajca z zelenjavo - dobro, nasitno, ne rabi veliko sestavin in lahko narediš na enem plinu. Če ni nič drugega, lahko zraven ješ tudi kruh. Sama zraven dostikrat naredim kako zelenjavno omakico, da je vse skup bolj sočno (imamo radi sočno hrano).

*Zajtrki in večerje so bolj enostavni, sploh če imate hladilnik, kamor lahko pospravite sadje, jogurt, razne namaze, ribice v konzervi (če imate radi ohlajene), marmelade, jajca itd... Če hladilnika ni v bližini, pa vam ostane kruh, tunela, marmelada - če ne boste dolgo na poti, kaka pašteta, če jo celo zmažete, ribice, sadje, ki zdrži ali si doma skuhate trdo kuhana jajca, če jih imate radi... In če pojeste cel jogurt, ga pač kupite v bližnji trgovini, ko se peljete kje mimo. Ali pa kak rogljiček (oči nam je še ene dolžan, saj je naredil tako reklamo zanje, da smo se skoraj vrnili v 20 km nazaj ponje, pa nismo bili ravno prepričani, da v nedeljo ta pekarna dela:D) ali kaj podobnega...

Dober tek, doma ali v naravi!