Bukovniško jezero

Še nekaj lepih dni nas čaka - in bi vas spet povabila v naravo - to se skoraj spodobi za ta blog;).  Če ste slučajno kje v bližini, pojdite pogledat Bukovniško jezero. Mi smo ga imeli na seznamu za izlete dobesedno že 14 let!!! Odkar je oči za temnolasko dobil knjigo Pravljične poti po Sloveniji, ko sva kot nadebudna novopečena starša sanjarila o tem, kako se bomo potepali po Sloveniji, potem pa sva dobila še enega in še enega otroka in... nekako nismo prišli do izletov:D. "Ampak, Veri, saj z malimi otroki se super da hodit na izlete, po Sloveniji pa sploh!" Jap, gotovo se da, vendar najini dojenčki in malčki res niso uživali v vožnjah in to tudi jasno pokazali... In če otrok bruha na vožnji, jih res poskušaš omejit, zakaj bi ga matral? Da ne govorimo o noseči mami, ki je bruhala tudi brez vožnje, včasih je pa težko ustavit... In vse, kar je bilo malo dlje in v drugo smer kot dedi, je počakalo:D...

Ampak ti zabavni dnevi so za nami, otroci so zrasli, njihovi želodčki so postali nekoliko manj občutljivi in jaz nisem več noseča, hehe:D. In tako smo končno lahko šli pogledat Bukovniško jezero, kjer živijo vile, ki prinašajo dober pridelek kmetom, ki lepo skrbijo za polje in živino (bi rekla, da ima to vpliv, ja, te vile so bile prave ekologinje:D).

No, mi tu nismo kmetovali, smo se pa sprehodili okoli jezreca...

In mali je seveda po 1,3 sekunde našel raka - ne vem, kako mu to uspe, ampak on ga vidi od tam, od koder sem sama komaj videla belouško, ki je plavala po vodi (prvič sem to videla, prav zanimivo!), on pa vidi nekje v grmovju raka, skoči zraven in ga potegne ven - brez skrbi, to je striktno v naravovarstvene namene, da sta z očijem pogledala, katere vrste je - pri nas se namreč razširja tujerodni "signalni" rak in izpodriva našega domačega, potočnega in to zelo hitro, kar ima zelo negativne posledice, jasno...

Na sprehodu mimo jezerca smo se potikali po gozdičku in občudovali okolico (ok, oči je vmes gledal za gobami, pač gobarska strast, kaj češ;)...

Sama sem iskala zanimive teksture, barve in oblike za slikat, za navdih ali za to, da jih lahko kasneje kje uporabim pri delu... hihi, očitno če imaš delo rad, ga nekak nosiš s seboj, ne da bi imel občutek, da ga... Tako lubi pregleduje rake, kamorkoli gre, čisto iz veselja do svojega dela...

Potem smo poizkusili, kdo se lahko dvigne na palici (oči in temnolaska) in kdo se lahko kako dolgo obdrži, ko je gor (to mi je pa celo uspelo za 10 sekund:D). Hej, nismo vsi kalisteniki, ok?;)

Ko smo se ustavili na enem delčku, sem videla plavat list v vodi in ga poskušala slikat... Ampak mi ni dobro uspelo - potem je poskusil še lubi in to je njegova slika...

Je pa res, da se je za to ulegel na tla in zvijal roko...

Sama sem se zadovoljila z bolj dostopnimi lepotami narave, kjer je bilo treba samo počepnit:D

 Kaj pa vi počnete na izletih? Slikate, jeste, tekate, se igrate frizbi? Zdaj, ko ni nikomur več slabo, če niso res hudi ovinki, je marsikaj veliko bolj dostopno:)... Pa me zanima, kako druge družine preživljajo čas v naravi, dobre ideje vedno prav pridejo... Ne da bi bilo kaj narobe samo s sprehodi, da ne bo kdo narobe razumel;)...