Korona - a se lahko najdemo na sredini?

 Že od začetka pandemije me velikokrat ljudje privat vprašajo, kaj si mislim o vsem skupaj, malo zato, ker se o tem ljudje veliko pogovarjajo, malo pa verjetno zaradi mojega naravoslovnega ozadja, ker ga dostikrat izpostavijo (upravičeno pričakujejo, da naj bi biologi vsaj kaj vedeli o virusih, o tem, kako se populacije (tudi virusov) širijo itd... ;)). Na začetku sem vsem odgovarjala z "Ne vem", ker nisem imela dovolj podatkov, da bi si ustvarila mnenje, za katerim bi lahko stala. In sem brala, raziskovala, poslušala ene in druge in tretje in si poskušala ustvarit mnenje...

Na tem blogu sem se vedno izogibala politiki in takim temam, ker sem želela, da je to zatočišče pred vsem norim na svetu (in politika vsekakor spada v to). Vendar... to gre v "mirnem" času... Ko pa politika prestopi okvire, ki zelo vplivajo tudi za naše otroke, takrat sem v dilemi... In sem že nekaj časa v dilemi... Med šolanjem na domu se mi je zdelo, da bom naredila več dobrega, če pomagam staršem najt načine, kako otroke motivirat za šolo, da ne znorimo vsi skupaj, zato sem to pustila na miru in pisala rajši o idejah, kako učit otroke doma. Na skrivnem sem upala, da se bojo odzivi na kovid malo unesli, da se bo s cepljenem panika in tudi opresija nehala in se bomo lahko trezno pogovarjali o najboljših praksah. Ampak... kot vidite, ni čisto tako.

Zato končno zdaj ta objava - po letu in pol korone pri nas, po dveh letih korone v svetu... Vem, da ima o tem vsak svoje mnenje, vem, da se ne bojo vsi strinjali z mano, oz. ker imam malo drugačno mnenje kot ena ali druga skrajnost, se verjetno ne bo nihče strinjal z mano, ker je svet zdaj tako hudičevo razdeljen.

In ravno to me moti: ta razdvojenost! Na eni strani zagovorniki ukrepov na žive in mrtve, samo da se ja ne bi komu kaj zgodilo, pa če vsi živimo ko zlate ribice v tistem akvariju iz risanke; na drugi strani pa zagovorniki teorije zarote, ki so prepričani, da je cela reč izmišljena in nam lažejo vsi zdravniki celega sveta. A res ni nič vmes?

Kaj jaz mislim? Ne enega, ne drugega. Mislim, da je življenje v resnici bolj dolgočasno in hkrati bolj zanimivo kot so teorije zarote in da se za zanimivo življenje splača vendarle tudi kaj tvegat.
- "Ampak Veri, ne življenja! To ubija!" Ja, korona tudi ubija, tako kot še veliko bolezni, pri katerih ne trznemo z očesom, pa pobijejo ogromno ljudi, da ne govorim o prometu, kjer si čuden, če voziš po omejitvah, čeprav je dokazano, da hitrost nad omejitvami tudi ubija in to na veliko... Ja, ta bolezen je nalezljiva, za razliko od raka dojke, ki pobije ogromno žensk, najpogosteje res starejše, vendar tudi delež žensk med 50 in 65 ni majhen (podatki iz Zdravstvenega statističnega letopisa) - in ženske pri 50ih imajo dandanes večinoma še neodrasle otroke... In ko se usedeš v avto, tvegaš. Če se usedeš zmatran, tvegaš še bolj. Pa smo vsi že vozili zmatrani... To tveganje sprejmemo, ker so plusi večji... (dokler se kaj ne zgodi...)
- Ja, če imaš smolo, imaš velike komplikacije, greš na kisik in če je treba v komo in od tam se ne poberejo vsi, ker je to kar resno stanje, preden te dajo v umetno komo... Vendar komplikacije obstajajo tudi pri drugih boleznih: 14 dni po preboleli gripi imaš ne-vem-več-kolikokrat, ampak hudo višjo možnost, da te pobere zaradi infakrta kot če gripe nisi prebolel. Tega nihče ne ve, čeprav je dokazano. O tem nihče ne piše in nihče ne trzne, če zboliš za gripo. Sama sem po gripi dobila pljučnico in še zelo dolgo (več kot pol leta) nisem bila v redu, pa se to nikomur, razen mojih in kaki zdravnici, ni zdelo posebej zaskrbljujoče;). Kontracepcijske tablete povečujejo kup smrtnih bolezni, pa se nikomur ne zdijo sporne. Itd itd...
Ni, da nisem poznala nikogar, ki bi umrl zaradi kovida. Lubijeva babica je umrla za kovidom - pri 104 letih in zadnjih nekaj let ni ravno vedela zase, njega je klicala Riki (ime njenega papagaja nekoč) že odkar sem jo prvič videla pred veliiiiko (cca 20) leti... Niso vse smrti enako tragične... Veliko huje mi je bilo, ko je umrla sodelavka za rakom, stara je bila malo več kot jaz zdaj... Vem, to se ne sme rečt - ampak zame vseeno ni isto, ali umre nekdo na koncu svojega življenja, ki se ga ne zaveda več čisto ali pa nekdo, ki ima še vse pred sabo in bi lahko dal družbi veliko in bi njegova smrt imela za okolico nepopravljive posledice. Ta nekdo so otroci, najstniki, mladi ljudje, starši majhnih otrok... Zelo rada imam svoje starše, vendar ne bi bilo isto, če bi ju izgubila zdaj ali pa ko sem bila majhna.

- Ja, korona je bolj nalezljiva. Prav je, da bolj pazimo, prav je, da umivamo roke in ne vozimo bolanih otrok v vrtec in šolo, ne kašljamo in kihamo en v drugega itd... (to sem vedno zagovarjala, tudi pred korono;). Pa je treba zato ves čas vse razkuževat? Čeprav imajo alergijki zato velike probleme, ki jih prav tako lahko pripeljejo v bolnico? Čeprav bomo porabili ogromne količine plastike za enkratno uporabo (kako pa mislite, da kupujejo razkužila? Da ne govorim o maskah in vsem ostalem...), da bomo svet utopili v njej in pustili svojim otrokom mogoče res svet skoraj brez korone, vendar tudi brez prostora zanje, brez narave, brez kisika, brez mest, ki bojo pod vodo... Kam mislite, da bojo šli ljudje, ki živijo v tistih mestih? Jih bomo sprejeli odprtih rok? Mislite, da bo to šlo brez vojn? Ta kriza mogoče ni tako vidna, bo pa hujša... Kje je meja, koliko so vredna življenja danes v primerjavi z življenji naših otrok? 

Predvsem pa, tudi če vas ne skrbi za okolje in ne verjamete v klimatske spremembe (poglejte graf temperature v tem primeru, preštejte snežene zime zadnjih 10 let in se spomnite, kako je bilo, ko smo bili mali - pa sem zmrzljiva in ne maram zim - ampak vseeno mislim, da to, kar počnemo, ni prav in bo udarilo naše otroke)... Ampak tudi če to pustimo na strani - zaradi kovida je zdaj skoraj nemogoče prit k zdravniku - lubijev sodelavec je bil zelo resno bolan, z visoko vročino, cepljen proti kovidu prej, vse... pa se je moral napol živ it najprej testirat... Ko sem si lani zlomila prst na nogi, sem morala sama not in hodit z zlomljenim palcem in nihče ni vprašal tistih par vprašanj, kako se je to zgodilo, s katerimi zdravniki potipajo, ali je zadaj še kaj drugega in kar bi civilizirana družba morala zagotavljat svojim državljanom. Zame ni bil problem, mene ni lubi namlatil, ne bunim se zase! Vem pa, da na ta način veliko ljudi, ki bi rabilo pomoč, zdrsne ven iz sistema in grejo lahko samo nazaj domov, kjer jih čaka isto ali še hujše... 

Zato mislim, da bi bilo treba pogledat cost & benefit - torej pretehtat ceno in posledice vsakega ukrepa! In to ne samo iz naše perspektive, ne samo povprečnega para, ki dela v državni upravi in bo v vsakem primeru dobil plačilo, ki se kolikortoliko dobro razumeta in ju skrbi, da ne bi zbolela njiuna starša... Amapak tudi za tiste, ki niso tako srečni! 

Mislim, da niso žrtve kovida samo ljudje, ki umrejo za njim, mislim, da so žrtve tudi ljudje, ki so iz normalnega življenja zdrsnili pod prag revščine, mislim, da so žrtve tudi otroci in najstniki, ki pol leta niso imeli stika z ljudmi, razen z enim staršem, recimo... Niso mogli videt svojega fanta ali punce. Niso imeli podpore prijateljev... To ni fer! Normalno, da se jim meša! Normalno, da se hočejo ubit ali pa mečejo granitne kocke! Na ta način to narediš! 

Samica je najhujša vrsta mučenja, pravijo raziskave. Tri dni samice pusti v povprečju že nepopravljive spremembe na možganih (če hoče kdo literaturo, naj pove). Otroci med izolacijo pa so bili vsak dan pol dneva sami! Poznam sošolce/ke svojih otrok, ki so edinci/ke in živijo z mamo ali celo z obema staršema, vendar sta oba delala - otrok do 17h ni videl nikogar! VSAK DAN!!! To ni prav! Ne bunim se za svoje, mojim ni bilo hudega, so trije in jaz sem bila doma. Vem pa, da niso imeli vsi te sreče, o čemer sem že takrat pisala...

Če nekaj lahko nekoga ubije, pa vendar večini v populaciji ne škoduje, se navadno pazi okoli tistega nekoga, vendar se zato cela populacija ne bo spremenila. Mene lahko ubije mačka - zdaj je boljše, včasih pa sem bila tako alergična, da sem zaradi stika z mačjo dlako (ne z mačko samo!) pristala v bolnici, na kisiku, z adrenalinom v žilo in zelo podobno sliko kot kovid bolniki in zelo bledim zdravnikom... Ali zato sosed ne sme imet mačke? Nikomur se to ne bi zdelo fer! Ko so me hoteli zagovorniki vseh ukrepov prepričati v svoj prav, so mi vsi po vrsti povedali, da imam lahko velike probleme, ker imam astmo. Povedala sem jim, da vsekakor sem v bolj ogroženi kategoriji, da pa imam komplikacije tudi po gripi, ampak da za mačko pa VEM, da mi lahko škodi še bolj... Pa da zato ne bi prepovedala mačk. Naredijo ogromno dobrega ogromno ljudem in imajo tudi pravico živet. Ne mislim, da bi se cel svet moral pokorit meni in mojim težavam.

Ko je otrok alergičen na nekaj in gre na rojstnodnevno zabavo, je zelo redko, da bi gostitelji zanj posebej nekaj pripravljali, nikakor pa ne bojo skrivali hrane, ki bi lahko malemu izzvala alergijo. Kako to vem, če pa moji niso alergični na nobeno hrano? Ker so ti otroci tako noro presenečeni in hvaležni, ker sama vedno naredim še nekaj zanje - tega niso navajeni. In ker njihovi starši tudi povejo;). Čeprav imajo nekateri lahko grozne težave zaradi neke hrane, je na njih, da tega ne bojo jedli - starši jim dajo s seboj vrečko, kaj smejo jest in to je to. Splošna populacija se ne sekira. Pa alergije tudi pobijajo ljudi. Tu pa je vse drugače. Zakaj? 

Zagovorniki raznih teorij zarote mi pravijo, da je vse skupaj izmišljeno - prepolne mrtvašnice lani ne morejo bit izmišljene in verjamem zdravnikom, ki delajo na urgencah tu in v tujini in so utrujeni od vsega skupaj.
Pravijo, da so virus naredili v laboratoriju, da bi zmanjšali svetovno populacijo - kar bi bilo možno, vendar kot je kolega iz stroke rekel: "Ne, premalo dobro dela..." Poleg tega je problem prevelike populacije v državah z veliko otroki, v Afriki... Ta reč pa pobija predvsem starejše (ne samo starejših, preden se mi kdo obesi, večinoma pa). Vem, da za revnejše predele Afrike nimamo niti pravih podatkov in čisto možno, da ob slabi prehrani ta reč pokosi tudi otroke, ampak kolikor je znano, se zato svetovna populacija ni bistveno zmanjšala... Jasno mi je, da se podatkov o covidu iz različnih držav ne da primerjat, ker nekje niti nisi smel rečt "covid", drugje pa so bile vse smrti S covidom tudi smrti "zaradi covida". Kar je razlika...
Da je ušel iz laboratorija, ker drugače ne more bit. Zelo mogoče, da je ušel, vendar kaj nam zdaj to pomaga? Zdaj je zunaj in moramo se naučit živet z njim. To, komu je pobegnil, če je in kdo nosi odgovornost, če jo, res ni nekaj, kar bi lahko neki slovenski civili rešili za kitajski laboratorij... Verjamem, da bojo oni in njihove oblasti naredile vse, da bi se to zatučkalo, tako da prave resnice verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Ni pa res, da virusi ne bi mogli preskakovat med vrstami. Če to ne bi bilo res, ne bi bilo toliko novih bolezni, saj bi bile samo stare, ki bi zmutirale v nove, ne pa čisto novih, ki jih dobimo od drugod. Če bi to bilo res, vam ne bi že vaša mama pravila, kako ne smete prijemat mrtvih ptičev, ker prenašajo kup bolezni... So bolezni, ki lahko napadajo različne vrste, nekatere imajo celo cikel tak, da morajo en čas živet v eni, potem pa v drugi vrsti (verjetno ste se učili o metljaju).

Kaj mislim? Da je bila večina ukrepov blesava in vsaj biologu brez logike! Trgovine so bile odprte, šole zaprte, prešlataš lahko vse, ne moreš pa čevljev probat, ker na nogah imaš pa več kovida, ali kako?:D Da o kakih drugih niti ne začnem, ker so bili še bolj trapasti (moj oče bi lahko šel z avtom v trgovino v drug kraj, ne bi pa smel peš do najbližje trgovine, ker je v drugi občini; midva sva morala na vrat na nos letet po otroke na Hrvaško, preden sva vedela, kaj bojo sprejeli, ker so potem sprejeli zakon, po katerem bi midva, če bi jih šla iskat, morala v karanteno, oni, ki so bili že 2 meseca na morju, pa ne - in tega je bilo res ogromno! Hkrati je tašča, ki je prebolela kovid, še kašljala in lepo hodila po trgovinah, ker je bilo že toliko dni odkar ga je dobila, ker tako pač pravijo na tv... Kot pravim , ljudi bi bilo treba izobrazit!)... Bila sem zelo za, da bi za 14 dni zaprli vse, razen urgence in podobnega... ampak 14 dni preživimo brez trgovin. In v teoriji bi to reč izkoreninili, če bi se vsi to zmenili. Vendar je utopično pričakovat, da bi to naredile vse države. Bi pa našo lansko krizo lahko na ta način zelo omejili - če bi se vsi 14 dni držali, bi se ne prenašalo nekontrolirano - ampak za to moraš ljudi izobrazit in imet v njihovih očeh neko avtoriteto. To je pa nemogoče, če govoriš danes tako, drugič drugače, kakor ti pač paše, če so navodila in razlage brez repa in glave še ljudem, ki se spoznajo na to, če noben ukrep dejansko ni v skladu z ustavo itd... In ves čas samo podaljšuješ vse skup, brez konca in kraja. Sem pa prepričana, da bi se dalo ljudi prepričat, da bi 14 dni bili "pridni", če bi imeli oblast, ki bi ji upravično zaupali. Tudi cepili bi se prostovoljno, poleg tega naša precepljenost ni mala...

Razumem prijateljico, ki se noče cepit, ker ima že pri cepivu za gripo probleme ali drugo, ker je kovid itak že prebolela, pa ji vseeno težijo v službi (zanimivo, drugi, ki dela v zdravstvu, pa ne, čeprav se noče cepit iz bolj ali manj načelnih razlogov). Razumem svojo mamo, ki se je takoj cepila, ker jo je bilo tako strah, da bi ona ali njen partner zbolel. Malo mi je bilo hecno, ker je šla v šlemu v trgovino, ampak razumem, da smo različni in naj se zaščiti po svoje. Razumem ljudi, ki se nočejo dobivat zdaj, ker jih je strah, da bi kaj staknili in tiste, ki rečejo: "Samo enkrat se živi, hitro se moramo dobit, preden spet vse zaprejo!" Razumem vse. Razumem ljudi, ki jim je prekipelo in so znoreli. Težko mi je, ker nasrkajo nedolžni - kak policist, ki nima nič s temi ukrepi (mogoče se mu celo zdijo neumni), pa kak civil zraven, ki je šel protestirat, ker se ne strinja s trenutno opresijo, čeprav je mogoče cepljen in ne protestira zase in ni bil on tisti, ki je metal kocke. Ker saj veste tisti pregovor: "Ko so prišli po Rome, nisem nič rekel. Ko so prišli po Jude, nisem nič rekel. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar, da bi kaj rekel..."

Sem cepljena, vendar sem proti ukrepom, ki ljudi (sploh pa otroke!) SILIJO v cepljenje, ki navsezadnje res še ni dolgoročno testirano, saj ne more bit. Pripravljena sem za dobro populacije testirat na sebi, ne bi pa na tamalih, tudi če so nad 12 let. Jasno mi je, da cepljenje ne bo rešilo vsega, ker je virus mlad in bo še mutiral. Vem, da so pandemije povprečno trajale 3-5 let (večinoma bližje 5) in da nismo še niti na polovici - pa to je bilo nekoč, ko še ni bilo take fluktuacije ljudi, ko niso vsi vsake počitnice potovali na drugi konec sveta (kar je sicer katastrofa za naravo), zato mi je jasno, da zna ta reč trajati malo dlje. Hkrati pa imamo boljšo medicino kot so jo imeli takrat in se bo zato učinek morda ravno izničil. Zato tu spet odgovarjam: "Ne vem..." in dodam to, kar sem napisala zgoraj.

Avtoritete ne sme nihče gradit na opresiji: ne starši, ne oblast! Avtoriteto se zgradi tako, da ti ljudje zaupajo, da imaš njihov najboljši interes v mislih, da se trudiš, da bi cela stvar delovala, poizkušaš najt najmanjšo škodo za največjo korist cele populacije, ne pa s palico. Da so tvoje odločitve logične in lahko stojiš za njimi, da se ukrepi ne spreminjajo po vetru in da za boga ves čas poslušaš mnenje stroke, ne pa da ti strokovnjaki ves čas odhajajo, ker imajo poln kufer tega, da jih ne upoštevaš!

Evo, to je moje mnenje. Da bi se dalo tole veliko boljše peljat, da je ključ v izobrazbi, ne v represiji in da nas prave žrtve še čakajo... Želim si, da bi naši otroci lahko živeli v mirni družbi, kjer ne bi bilo nasilja. To je nemogoče, če pustiš otroke v nasilnem okolju. Vemo, kaj vse sproža nasilno vedenje (poglejte pri sebi - ste bolj umirjeni zdaj, ko hodite v službo, ali ko ste morali delat od doma, pa zraven šolat tamale?;)... ste bolj umirjeni, ko imate varnost rednega dohodka, ali ko vam grozi, da vas bodo odpustili ali ko ne veste, s čim plačat elektriko?) Ne, ljudje niso samo dobri ali slabi, različno delujemo v različnih situacijah. Zakaj jih ne bi poskusili omilit, kolikor se le da? Da bi čim manj otrok preživljalo pekel doma - zaradi osamljenosti ali zaradi nasilja stresiranih staršev... In po vsem tem jim rečejo: moraš se cepit, če hočeš živet. Jasno, da ljudem prebije dno! Kaj hudiča ste pa pričakovali?

OK, spustila sem duha iz steklenice in sem pripravljena, da se usuje... Kaj pa vi mislite?