27 september 2020

Branje otrok - motivacija in kako mu ga ne zagravžat

Kako pomagamo otroku, da zbere?
Nekoč nam je razredničarka dala list z navodili, kako naj doma učimo otroke brat (vem, vem, nas so to naučili v šoli in smo sami doma vadili, niti nas ni nihče nagnal, da naj beremo, ampak "zdaj so drugi časi", ok?;) Sploh zdaj zdaj (to je bilo pisano med izolacijo;), ko nihče ne ve, kako točno bo s to šolo;).
Prednosti več otrok
* Zelo pomembno je, da otroku beremo tudi sami. Večinoma to vsi počnemo, razen tistih, ki smo razvajeni, ker to počnejo njihove starejše sestre ali bratje;).
* Zelo fino je, če nas otrok tudi kdaj vidi s knjigo v rokah (ko beremo sami zase) - tako bo dobil občutek, da je to nekaj, kar se splača naučit - otroci posnemajo, delali bojo to, kar vidijo delat vas, vsaj dokler so mali... Mimogrede: so baje super ogledalo - jaz pa si dostikrat želim, da bi bilo to res:). 
Oči vsako leto za rojstni dan dobi kakšno knjigo in vedno jih je vesel:)
* Navada je železna srajca, pravijo, zato je dobro, da skupaj z otrokom določita kje in kdaj bo bral vsak dan - lahko je to na kavču, zvečer preden gre v posteljo, če je otrok bolj večerni tip. Če je izrazito jutranji, pa naj pride s knijgico k vam v posteljo zjutraj. Za navade naj bi bilo zelo dobro, da so ves čas ob istem času in na istem mestu, tako se jih lažje držimo. Lažje je tudi, če so vezane na neko drugo, že ustaljeno opravilo (recimo pred spanjem, po tem, ko si umije zobe, po kosilu/večerji/, itd..), saj vaju potem to opravilo, ki ga tako delate vsak dan, spomni - aha, zdaj je pa čas za branje.
** Pri nas doma smo sicer malo bolj prilagodljivi glede tega, ker najin mali ni najbolj rutinsko bitje in ko je začel brati, mu je veliko pomenilo to, da so stvari zabavne - rad bere enkrat eni sestrici, drugič drugi, tretjič meni, enkrat v postelji, drugič pri meni v sobi - na tleh, tretjič očiju v postelji, četrtič v kuhinji, ko kuhamo kosilo... Skatka - presodite sami in se prilagodite svojemu otroku, navsezadnje je to njemu težje kot vam, ker se on uči brat, kar zna bit na začetku malo frustrirajoče;). Včasih je dobro pogledat, kaj je končni cilj - da otrok čim več bere - ne da bere vedno ob istem času in na istem mestu, če mu je to bolj zoprno in tako manj prebere. Je pa to še vedno dobro za vzpostavljanje navade. Če pa jo imate vzpostavljeno ali je dete navdušeno nad improvizacijo in vam to ni problem, uživajte v spontanosti, samo da bere vsak dan;).
Tudi otroci dobijo vedno za rojstni dan tudi kakšno knigo (vsaj eno;)...
* En najboljših nasvetov na tistem listu (nimam pojma, kdo je avtor, bilo je skopirano) pa je tale:
NE PRIČAKUJTE/ZAHTEVAJTE OD OTROKA, DA BO BRAL TAKOJ, KO PRIDE IZ ŠOLE!!! Meni je bilo to sicer vedno logično, saj tudi sama, ko pridem iz službe, ne bi rada takoj sedla za računalnik in delala dalje;). Vendar se to baje pogosto dogaja, kar je po svoje logično, saj bi starši radi čimprej "oddonkali" obveznosti in zato želijo, da otrok takoj naredi dn in bere - skratka vse, kar se tiče šole. 
Celo drug drugemu kupujejo knjige za darila!
Pri nas smo zadevo rešili takole: otroci lahko grejo sami iz šole in ko pridejo iz šole, nekaj pojejo, pri tem se mičkeno spočijejo, če rabijo, se še malo poigrajo, potem "naredijo listek" oz. bolje rečeno "naj bi naredili listek" - to pomeni svoja gospodinjska opravila, tega je za cca 10 min in pri tem so lahko možgani na paši, saj imajo vsak dan v tednu svoja opravila napisana na listkih (od tod ime;) in jim ni treba razmišljat kaj in kako, to se ponavlja... Po vsem tem so možgančki že dovolj spočiti, da lahko naredijo nalogo in berejo. Otroci vejo, da če naredijo listek in dn preden pridem domov, bomo lahko delali skupaj kaj drugega, luštnega. Večinoma ne uspe, ampak včasih pa in se imamo super! Kadar ne uspe, se včasih zaigrajo vmes in je lahko tudi super, samo potem moramo pač pospravit in morajo naredit nalogo kasneje - moji jutranji hčerkici to ni všeč, zato ona vedno vse naredi prej, mali je bolj večerni tip in se po šoli rajši zaigra, ni mu pa problem brat potem zvečer. Glavno, da je na koncu narejeno.
To velja tudi za zdaj - če ima otrok kup dela za šolo, ki ga naredita skupaj, naj ima pavzo, preden mu morite še z branjem;)
* Branje naj traja 5-10 minut, vsaj na začetku ne več. Bere naj GLASNO, mi ga poslušamo in ga sproti popravljamo. NIKAKOR NAJ NE BERE PO 1 URO SKUPAJ!!! Dokler si seveda tega sam ne želi;). Ko se še uči, je 5 min. vsak dan veliko več vrednih kot 1 ura skupaj v soboto! Hitreje se bo naučil in po eni uri, če še ne bere dobro, se mu bo branje samo zagravžalo! Kamen na kamen - palača, ok?;)

Samo 5-10 minut/dan bo naredilo velik napredek, obljubim!:)
* BRANJA NE UPRABLJAJMO KOT SREDSTVO ZA KAZNOVANJE! Ok, tega verjetno ne počnete, ampak pisalo je, tako da se očitno dogaja - in za vsak slučaj napišem. Jasno - kdo od vas si pa želi delat to, s čimer so ga nekoč kaznovali? (Razen Zvezdice Zaspanke, pa še tam so ji našli drugo kazen).

* SLEDILČKI, NALEPKE, ZVEZDICE, SONČKI, bralni listi,... kakorkoli temu rečete - to lahko čudovito dela za nekatere otroke in odrasle. Baje ogromno fitnes programov dela na ta princip - in so direktorji pripravljeni prestavit sestanek, ker bodo sicer ob svojo zvezdico:D. Ne spomnim se, kje točno sem brala o tem, vendar vem, da je psihološki učinek teh traparij velik. Tudi sama si skoraj vsak mesec naredim sledilček v svoj načrtovalnik (pa sem našla besedo za planer/bullet journal), hehe. In včasih me to res motivira, drugič mi je to čisto odveč in pozabim vnašat in je čisto brez veze.  In čisto tak je moj mali - samo da je on tak ves čas. Z veseljem mi bere, ampak zaboga ne bo prinesel bralnega lista, mislim, da ga vsaj podzavestno nalašč pozabi - enostavno sovraži to vpisovanje, kadarkoli mora kaj vpisovat, ga vse mine - sovraži vse uradno, kar se mora, mali James Dean, hehe. Torej - prilagodite te metode svojemu otroku in ne obratno;). Se splača. Jaz jih tudi poslušam od učiteljice, ali mali bere doma, ker prinaša prazne bralne liste v šolo. Ampak si mislim svoje - navsezadnje obstaja zelo enostavna metoda za preverjanje - naj mu da nekaj za prebrat - saj se vendar sliši napredek;).

Sledilček pride prav tudi mami, da ne pozabi spomnit otroka, če je potrebno;)
* PODKUPOVANJA in NAGRADE: če se otrok potrudi, je prav to nagradit. Pri nas nagrade nikoli niso denarne, ker jim denar nič ne pomeni in ker se nama to ne zdi najboljša motivacija, lahko pa da pri vas dela (je pa res, da trenutno otroci niti nimajo kje zapravit (to sem pisala med korono;), tako da mogoče rajši kaj drugega;). Dostikrat imamo princip: če se potrudiš ti, se še jaz. Zdaj recimo delava takole: ko on meni bere, jaz delam njemu nekaj, kar si je zaželel. Ko se je učil živali pri angleščini, sem mu risala te živali. Ko mi bere, mu kvačkam igračke, trenutno hobotnico - to je bilo takrat, zdaj je pingvin (trik je v tem, da kvačkam samo medtem, ko on bere in da so živalce male, da ne traja celo večnost, preden nekaj dobi). Pač to, kar si želi - če se on trudi, se še vi, če se neha, nehate tudi vi. Otroci so brihtne buče;)
PS: Če koga zanimata prejšnji objavi na to temo; nekatere stvari se ponavljajo, ampak je vsaka iz svojega vidika pisana...

21 september 2020

Predlogi za branje

Nakaj sem že pisala na temo branja med izolacijo in sem imela že napisano celo serijo, pa se mi ni zdela primerna za med počitnicami (plus rabi še slike;), zato je vse skup kar čakalo nekje med osnutki... Zdaj pa je učiteljica na roditeljskem sestanku pojamrala, da dosti učencev zdaj bere slabše kot junija, pa začetek šolskega leta je, pa sploh je jesen čas, da spravimo razne rutine v pogon... Zato lahko vsak ponedeljek naslednji mesec in pol pričakujete eno objavo o branju.

NAVADA / RUTINA: vse mogoče raziskave nam dokazujejo ves čas eno in isto reč: da je najboljše, če delamo zadevo, ki se je učimo, vsak dan, tudi če le po nekaj minut - veliko večji napredek nam prinese vsak dan malo kot enkrat na teden veliko.
Druga dobra stran tega načina pa je, da tako te dobre navade "vtkemo" v vsakdanje življenje in jih otroci nekak ponotranjijo, ne da bi se zavedali... Potem to ni še ena "obveznost", ampak nekaj, kar pride sproti in niti ne misliš na to. Seveda pa kot sem že v prejšnji objavi na to temo napisala, ne bodite preveč rigidni glede tega, točno kje in točno kdaj - če otrok rad bere na različne načine, pa naj, samo da bere vsaj približno vsak dan.

BERIMO POVSOD! To navadno pride samo od sebe pri otrocih, ki se učijo brati, je pa lepo, če to še spodbujamo; berite vse, kar kje piše: na tržnici, v avtu, v trgovini, reklame, plakate na šoli, itd... Nasvet, da se naredimo, da ne vidimo dobro, kaj piše, je pri nas, očalarjih, sploh zelo uporaben, saj kadar nimam očal gor, prav zares ne vidim, kaj piše in so tako pač sami prebrali:) 
Predvsem pa ne glede na to, kakšne volje smo prišli domov/po otroka, mu dajmo vedno pozitiven odziv, kadar nekaj mimogrede prebere (ko se vozita z avtom in vas voznik pred vami izsili... vem, da je težko takrat veselo odgovorit: "Bravo, miško!" ko mali prebere, kar piše na avtu tega bedaka... ampak se splača;). (take a tip from one who's tried…)
RAČUNALNIK /oz. elektronika na splošno
* Pri nas imamo sicer čudne otroke, ki niso preveč mahnjeni na računalnik, ampak če je vaš otrok rad za računalnikom, lahko to s pridom izkoristite za učenje branja: vsak dan mu na računalnik napišite par besed in naj jih prebere. Besede shranimo in na koncu tedna naj otrok iz teh besed sestavi zgodbico ali pesmico, ki jo natisnemo in jo on še ilustrira. Nazadnje jo lahko prebere sošolcem, prijateljem, babici, dedku,... 
* Če imate zelo tehnično navdahnjenega otroka, pa si lahko dopisujeta po emailu ali kakšnem drugem programu za dopisovanje.
* Lahko pa začnete pisati blog - pri nas ga vsi trije z veseljem prebirajo - vsak otrok rad bere zgodbe o sebi, sploh če so vsaj malo hudomušne;). Ali pa mu date za prebirat tale blog, kakšno objavo z veliko slikami in malo besedami (vem, vem, kje boste tako objavo pri meni našli??? - ampak kakšna se najde - bom napisala za male bralčke;) - pa če bojo brali ta blog, se bojo hitro naučili brat, ker bo toliko vaje, hehe:D).
Pa še ena moja cvetka, mogoče res zastarela, ampak dela super in vsaj mojim otrokom je zelo všeč!
PISMA
So super duper fajn, ker tako otrok hkrati in bere in piše!!! Dve muhi na en mah! Če nikakor ne najete nobenega prijateljčka, ki bi si bil pripravljen dopisovat z vašimi otroki, pa lahko pišeta pisma en drugemu vidva (ali pa se mogoče vključijo kakšna čarobna bitja, vem, da jih par leta po Ljubljani;). Ali pa mi pišite, moji tamali so vedno za;) Pri nas so pisma precej pomemben del odraščanja in jih uporabljajo tako za ohranitev stikov s prijatelji, ki ne hodijo v isto šolo, kot za komunikacijo med seboj (kadar se otroci igrajo kake igre) in celo za razčiščevanje konfliktov - kadar je nekaj težko povedat. Bonus, če dopisovalec/ka ne govori istega jezika in se tako uči še tuji jezik:).

Kakšne pa so vaše ideje in triki za učenje branja?

17 september 2020

Šolarjev dan - izlet v Žejno dolino

 Ker smo dobili še en lep vikend, še ena ideja, kako ga izkoristit:). Kot že vrabčki čivkajo, imajo septembra naši otroci vsak svoj dan, ko si šolarček lahko izbere, kam bomo šli, kaj počeli in kaj jedli... In mali princ si je zaželel izlet "tja, kamor smo šli za Bioblitz". 
Tisti, ki ne veste, kaj je Biblitz - to je "popis vsega živega", kjer biologi popišejo vse, kar živi na določenem območju, ki ga prej izberejo. Vsak za tisto skupino živali, ki jo pač najboljše pozna. No, to se dogja spomladi in takrat smo šli v Žejno dolino popisovat ribe in rake. Zdaj pa si je mali za svoj dan zaželel it spet sem...
Seveda je mali spet pobiral in določal (in potem seveda izpustil) rake... Nekateri pač ne morejo iz svoje kože;)
Za kosilo je imel na srečo zelo skromne želje - "pasta ala putanesca", ena naših najljubših jedi, ki je na srečo zelo enostavna za pripravit in zelo poceni:). Prinesli smo jo v termovkah in požrli, preden sem utegnila slikat, samo pokrov se še vidi na sliki spodaj...
Mi je pa uspelo slikat tortice, s katerimi nas je presenetil oči (ki na zgornji sliki izgleda kot Keith Richards;) - kar se mu je seveda posebej fajn zdelo;))
Njams! Kako popoln dan, a ne?

Ok, zdaj pa še "reality check", ker na slikah vedno vse izgleda super duper fajn;). A koga zanima "zaodrje"?  Nope, nismo popolna družina, kot so vsi ostali na družabnih medijih, mi smo taka precej furjasta in zelo nepopolna družina, se tudi kregamo, celo glas kdaj povzdignemo (si morete mislit?;) Moja mama bi se zgražala, če bi to prebrala, čeprav se iz otroštva spomnim precej kričanja;), nismo popolno vzgojeni (ne mali, ne veliki), ampak se imamo radi - to je pa tudi nekaj;). Ugotovila sem, da so lahko tvoji otroci popolno vzgojeni ali pa "so to, kar so" - oboje po mojem skromnem mnenju ni mogoče, ker večinoma nismo popolni... Zato imam rajši, da so to, kar so in se pač skregamo, kadar je treba;).
Par nepopolnosti iz tega konkretnega izleta, ki se jih ne vidi na sliki:

- V avtu na poti tja smo se pričkali, ker je doma bomba padla in ker je hudimano težko vse te dni stlačit nekam v ta nori september in se včasih na zobe vržem, da uspe in sem potem jezna, če se mali preveč na glas (za moje pojme;) jezi, ker smo najprej mislili vse skup prestavit zaradi sestanka tabornikov, na katerem smo morali bit, da izglasujemo uro, ko bosta dejansko lahko hodila (potem smo prosili babi, da nas je zastopala, hvala babi!!! na srečo ji je blizu, da se je izšlo)... Imela sem vsega poln kufer in se zaklela, da tega ne mislim več organizirat (razen še 1x za punci, ker to je fer;)... Pa smo spet tam... Si moram prav napisat, da bojo drugo leto sami sestavljali te urnike... A kako se imamo potem sploh lahko fajn, če se na poti kregamo? Imamo gumb "reset";). Se zjezimo, si povemo, kar si imamo povedat in potem gremo iz avta in se imamo fajn. Če ni nekih zamer od nazaj, potem se to da:). Če ste jezni na otroke, jim povejte, zakaj in kaj pričakujete od njih, malo se potožite lubiju (če niste jezne tudi nanj - v tem primeru pač najurite vse po spisku:D), potem jih pa spet imejte samo radi;). dela:)

- Nazaj grede nam avto ni hotel užgat in smo se bali, da bomo ostali tam sredi gozda (kar nikakor ne bi bilo prvič; ko smo za očijev rojstni dan šli nabirat borovnice, smo sicer nabrali par litrov borovnic ampak izgubili ključ od avta, tudi nekje bogu za hrbtom... in potem nas je morala spet babi prit rešit z rezervnim ključem (mimogrede, še vedno nimamo rezerve)... Bilo je mrzlo in edinikrat, ko nismo imeli vsi dolgih rokavov s sabo in čakali smo do 22h... Kako se tu ne skregaš? Ne težit tistemu, ki je ključe usjal, saj se zelo verjetno že sam dovolj sekira, tako da res nima smisla. Rajši ga poskusite potolažit in rešit, kar se rešit da - recimo otroke spravit nekam na toplo, da se ne prehladijo, če niso oblečeni - prosila sva ljudi v najbližji hiši, če smemo tam počakat medtem ko je oči še v temi neutrudno iskal ključe po podrasti... Z lubijem se hecava, da so bile to najdražje borovnice kadarkoli:D. Ampak če bojo zato pridno nosili s seboj dolge rokave na izlete (brez pričkanj - glej zgoraj;), se je vsekakor splačalo - razen če izgubimo še te ključe, to bi bila kriza...

* Se je torej sploh splačalo? Ja - mali je bil presrečen tam v vodi, na svoj dan, punci sta uživali, midva pa sva bila sploh srečna, ko je avto po nekaj neuspelih poskusih le speljal:D. Življenje ni ravno instagram slika (ok, mogoče taka, ki jo jaz objavim, ker ne znam dobro slikat:D), ampak to ne pomeni, da se ga ne splača živet... Ko boste nekam šli, bo tam mogoče kup komarjev, ali pa bo mrzlo pihalo, ampak ko boste prišli domov, se boste vsega skup spominjali z nasmehom - po tem, ko vas bo že nehalo srbet in se boste pogreli, seveda:)... Ko boste skupaj ustvarjali, bo stanovanje bomba in vsaj 2 se bosta skregala, ampak na koncu si boste vsi zapomnili nekaj drugega... 
Torej pojdite nekam na izlet ali počnite kaj skup doma - vmes se lahko kregate, zalutate, padate, če je treba tudi preklinjate... Vseeno se bo splačalo:). Ker otroci vedno vidijo tisto, kar je očem nevidno;)... Imajo zgleda nek "še boljši kot instagram" filter v glavi;)...

11 september 2020

Izkoristite poletje

 Še zadnji topli vikend se nam obeta in zato vas spet prijazno povabim VEEEEN! Najboljše na morje, itak;).

 

Mi smo bili pri dediju že zadnja 2 vikenda, tako da mu moramo privoščit kak teden miru, poleg tega bi babi in dedu prav prišle kake roke za pobirat pridelke, zato gremo tokrat k njima, v hribe. Ampak za tiste, ki nameravate na morje, par slikic za idejo... Pa kolikor sem videla na IG, imajo takele fontane tudi v Mariboru in verjetno še kje:).

Če boste slučajno na morju, pojdite na sladoled na Kopersko tržnico, ker imajo čudovit sladoled in ogomno okusov - in to potrjeno od sladoledomanov, ki požrejo na hektolitre domačega sladoleda in kupljenega zlepa ne pohvalijo, čeprav ga nikoli ne zavrnejo;)...
In ko poližete sladoled, pojdite naprej v koprski park - prav luškano so ga zrihtali in seveda je vedno največji hit tale fontana...
Nič hudega, če nimate kopalk - dokler je dovolj vroče, se lahko tudi zmočijo:) Takole smo bili prvi vikend - ko še nismo vedeli, da bo fontana kljub k-krizi delala;). 
No, naslednjič smo bili že boljše pripravljeni in so imeli vsi trije svoje kopalke s sabo... (In ne, prvič ni nihče zbolel;).
Midva pa sva jih rajši uporabljala kar v morju:). Kjer lahko padeš kakorkoli, pa je ok:). Uživajte, igrajte se in ne sekirajte se, kako to izgleda - skoraj nemogoče se je imet fajn in pri tem pametno izgledat;). No, če pa kdo ugotovi, pa naj mi pove:).

01 september 2020

Prvi šolski dan - osmič, šestič, tretjič

 Spet je tu! Pri nas so že vsi trije šolarji in tako so se zanje počitnice končale danes. Šola je dobra in pomembna in jadijadi, vsi se strinjamo, da je treba otroke izobrazit, ker je to dobro zanje, jadijadi, ampak vseeno IT v šolo, sploh po počitnicah, ni vedno tako zelo jadijadi fajn... *Preden se kdo zasekira zaradi vseh idej, kaj vse mora naredit, preberite zadnja dva odstavka - nobeno življenje ni "za na fb/ig" - no, mogoče je za na tiktak;). Nikomur ne uspe vse ves čas. Ampak ideje lahko vseeno prav pridejo, potem pa izbirajte po svojem srčku (in času;))...

Kako lahko torej otrokom malo olajšamo prehod v šolo? Ne se sekirat, dneva še ni konec, sicer pa vse to lahko še naredite za 2. šolski dan - saj bojo še en čas hodili v šolo - no, tudi to ni ziher, ampak recimo da vsaj septembra:)...

- jutranje crkljanje: verjetno se vsi prvi šolski dan malo več crkljamo, ampak fajn je začet dan tako - pri nas navadno to izgleda tako, da vsi otroci navalijo k nama v posteljo in se tam stiska cela družina... ne rečem, da je to najbolj udoben začetek dneva, je pa vsekakor luštno in "za zapomnit". In otrokom ogromno pomeni, meni bojo pa ti spomini verjetno neprecenljivi, ko bom stara in betežna (če ne bom dovolj pri sebi, da bi skakala okoli za vnučki, ki so mi jih obljubili v "neograničenih" količinah:D - v tem primeru ne bom imela časa za raznežene spomine:D)

Najini otroci povsod najdejo srčke...

- "nove" šolske potrebščine: to je klasika, seveda - ampak zakaj je "nove" v narekovaju? Zato, ker ni treba, da so vse stvari res nove nove. Lahko so samo "nove". Recimo: dobili smo star A5 zvezek s trdimi platnicami, točno tak, kot ga rabijo v šoli za beležko. Samo da je bilo nekaj strani popisanih in počečkanih, med drugim prva (tista bela, trša, takoj ko odpreš zvezek)... Kaj naredit? Popisane strani smo iztrgali ven, čez prvo počečkano stran pa sem nalepila lep papir z motivom, ki bo všeč malemu princu (morski, seveda;)... Še luštna nalepka na prvi strani in tadaaaa - lep "nov" zvezek! "Pa dobro, pa zakaj moraš vedno komplicirat? En zvezek pa res ni taka reč!" No, zato, ker tako naredimo vsaj trojno dobro: otroku bo tak bolj všeč kot nov zvezek brez narekovajev, ker bo ta pripravljen prav zanj, varujemo okolje, ker ne bo še ena stvar več romala na smetišče (ker roko na srce - koliko teh na pol porabljenih zvezkov potem res do konca popišete doma?;)), doma se ne velja nekaj napol porabljenega, pa še kak evro lahko prihranite - in si zanj privoščite kaj, česar si sicer ne bi (glej 6. idejo;). * Lahko pa seveda samo kupite kako odštekano radirko, da svojemu otročičku malo polepšate prvi dan, otroci niso zelo zahtevni in navadno znajo dobro brati med vrsticami;) Lahko pa jim iz raznih ostankov blaga sešijete ovitke za zvezke, ki jih bodo lahko imeli več let...

Sešiti ovitki za zvezke

- nove oblekice - pri nas si za prvi šolski (oz. prej vrtčevski) dan otroci lahko izberejo eno novo oblačilo, ki jim ga sešijem (izberejo si kroj in blago doma (če imam primerno) ali v trgovini - zadnja leta navadno kar porabim to, kar že imam, ker bi rada zmanjšala svoj kup, da bo prostor za novo;). V tem primeru so obleke res nove, lahko pa so narejene iz recikliranega blaga (torej iz starih oblek), kot recimo tele hlače (in ja, mali si je izrecno zaželel "take hlače, ki so iz malih koščkov" - to je najboljši opis krpanke /"patchworka", kar sem jih slišala:). Sem naivno mislila, da za fantka pa ne bo nikoli nič kompliciranega za šivat - haha, nisem poznala svojih otrok:D. Ma, so prav luštno ratale, dobi še kake:).

Nove obleke za prvi dan šole

- za punčke: lepa pričeska - kakšna nova oz. taka, kot si jo same izberejo - včasih kompliciramo, včasih pa samo divjamo in se jih polovica sama počeše;).

Pričeske za prvi dan šole (ne letos)

- priprave: če se da, pripravimo vse za šolo že prej, na koncu pa potrebščine lepo zložimo v torbico (vse skupaj z otrokom). Zvečer pripravimo še obleke (glej prejšnji odstavek;) in čevlje (glejta naša fanta!!!;).

Ovijanje zvezkov - zdaj to delajo že sami:)
To se splača uvest kot družinsko opravilo... Vse je naenkrat, na enem kupu, pa še bolj zabavno je...

- izlet in kosilo: zvesti bralci že veste, ima pri nas sepembra, ko se začne šola, vsak otrok svoj dan, ko si lahko izbere kosilo in kam gremo oz. kaj počnemo ta dan in gre sam z mami na tortico v slaščičarno. Na splošno gre tako: 1. razred, 1. šolski dan, 3. razred - 3. šolski dan itd... (zato, da ima vsak svojega) Ampak ker imajo otroci raznorazne želje za svoj dan, se včasih malo prilagajamo vremenu... Ne bomo v ZOO ali arboretum rinili v nevihti;)... Kaj torej počnemo na ta "šolarjev" dan? Gremo na kak izlet, lovit ribe v ribogojnico, na obisk  k babi in dedu, v ZOO, v arboretum, na morje na napihljiva igrala, v lumpi park, na grad, na Šmrano goro, v Hišo eksperimentov, itd...) Kar si pač zaželijo.

Izlet za šolarjev dan...

- darila: ne, ne darila zanje, čeprav je lahko to tudi fajn. Lani sta bila recimo modrookca žalostna, ker je zlatolaska šla na letovanje in je cel teden ni bilo in takrat kako darilce prav pride - sploh, ker je bila tu notri budilka, ki šolarki res prav pride:) (in staršem, da ni treba hodit gor jih budit;)...
Darilce

Ampak še boljše je, če OTROCI dajo kaj sošolcem, učiteljici, itd... Zakaj? Ker tako vsaj za kratek čas pozabijo nase in mislijo samo na nekaj/nekoga drugega, pozabijo na tesnobnost in nervozo in mislijo samo na to, kako naj zdaj razdelijo vse male podtaknjene rožice sošolcem ob novih pravilih (in so navdušeni, ko to ni problem;) in je še učiteljica zadovoljna:). Naš mali vrtnarček je nahecal dedija, da sta naredila podtaknjence iz afriških vijolic in jih razmnožila za vse otroke v razredu (vsaj upam, nisem štela)! To je bil večmesečni projekt! Potem jih je pridno 2x presadil, zalival in na koncu pozabil na dežju:D. Ampak so preživele in otroci in učiteljica so bili veseli:) Ne vem še, ali jih bodo imeli doma ali v šoli na oknu, vsekakor pa upam, da jim bodo naredile toliko veselja, kot so ga njemu, ko jih je pripravljal zanje.

Rožice za sošolce, ki jih je mali (z malo dedijevo pomočjo) sam podtaknil, vzgojil
 in  čisto sam presadil...

- odbite maske ali bandane: letošnja posebnost (upam;) - mogoče lahko otrokom sešijete ali kupite kake odštekane simpatične maske ali bafe ali bandane, ki jih bojo nosili po hodnikih (tisti, ki bojo morali). Jaz jih še nisem šivala, čeprav je že par mesecev na mojem "naredi" seznamu in so me že mali fehtarili... Pride na vrsto v kratkem - samo bi rada preizkusila par različnih krojev in to potem traja...

- če je vaš otrok alergičen, ali nima naročenega kosila, mu lahko naredite kakšno posebej lepo okrašeno kosilce/malico za seboj:

Kosilce za praznik cvetočih češenj, ki smo si ga naredili med izolacijo
in še eno... Tole sta izredno hitri in enostavni ideji in ne rabiš vsega možnega zanje, pa nobeih posebnih pripomočkov...

Kaj pa vi počnete na/za prvi šolski dan? Napodite mladež od doma in to je to? Ali jim kupite vse novo, da kar sijejo sredi igrišča in imajo vedno najnovejše izume (torba na kolesih je že stara, zdaj bo mogoče ipad, ki vozi torbo?:D)? Ali ste nekje vmes? 

Ali pa mogoče zmedeno ko kura še 1.9. zjutraj podpisujete barvice, ker sta dva od treh otrok ugotovila (po tem, ko smo že junija pregledovali in kupovali vse za šolo...grrrr), da rabita nove barvice (na srečo jih navadno kupim na kaki akciji in imam spravljene za take primere;)... Od nekod se je pojavil kup stvari, ki jih je bilo treba najt in podpisat... Ob 7h zjutraj... 

Torej: če se vam kdaj po teh mojih idejah dozdeva, da smo pri nas zelo organizirani in pridni, dosledni in sploh in oh, naj vas opis prosim ne zavede: zlatolaskino krilo z lisičko sem končala ob 7:00 danes zjutraj (ja, vstala sem ob 6.00, ker imam ob 22h "horo legalis", ko ne smem vač šivat (živimo s sosedi;). Takrat smo se pocrkljali, potem sem podpisovala barvice in že zelo na hitrco delala frizurico (ki je rajši nisem slikala, itak pa ni bilo več časa:D) in na koncu smo ko zmešani iskali kakšne čevlje, ki niso kroksi, za malega, ki vso svojo ostalo obutev čez poletje skrije/izgubi... 2 minuti pred zborom razreda nas je oči odpeljal do šole, da sem pridirjala na igrišče z dvema gajbicama rožic (namočenih od dežja - beri: težkih ko cent...) in zmedeno ko kura iskala, kje se je zbral njihov razred...Skatka - daleč od "picture perfect", "instagram worthy" ali "fb življenja" - bolj za v kako situacijsko komedijo;)... Kot vedno - našo družino super opiše verz iz pesmi "Our house"  "there's always something happening and it's usually quite loud"... Ni pa za na fb/ig/...:D. Mogoče za na en malo zmešan blog;).