vecna-optimistka: Branje otrok - motivacija in kako mu ga ne zagravžat

Kako pomagamo otroku, da zbere?

Nekoč nam je razredničarka dala list z navodili, kako naj doma učimo otroke brat (vem, vem, nas so to naučili v šoli in smo sami doma vadili, niti nas ni nihče nagnal, da naj beremo, ampak "zdaj so drugi časi", ok?;) Sploh zdaj zdaj (to je bilo pisano med izolacijo;), ko nihče ne ve, kako točno bo s to šolo;).

Prednosti več otrok

* Zelo pomembno je, da otroku beremo tudi sami. Večinoma to vsi počnemo, razen tistih, ki smo razvajeni, ker to počnejo njihove starejše sestre ali bratje;).
* Zelo fino je, če nas otrok tudi kdaj vidi s knjigo v rokah (ko beremo sami zase) - tako bo dobil občutek, da je to nekaj, kar se splača naučit - otroci posnemajo, delali bojo to, kar vidijo delat vas, vsaj dokler so mali... Mimogrede: so baje super ogledalo - jaz pa si dostikrat želim, da bi bilo to res:).

Oči vsako leto za rojstni dan dobi kakšno knjigo in vedno jih je vesel:)

* Navada je železna srajca, pravijo, zato je dobro, da skupaj z otrokom določita kje in kdaj bo bral vsak dan - lahko je to na kavču, zvečer preden gre v posteljo, če je otrok bolj večerni tip. Če je izrazito jutranji, pa naj pride s knijgico k vam v posteljo zjutraj. Za navade naj bi bilo zelo dobro, da so ves čas ob istem času in na istem mestu, tako se jih lažje držimo. Lažje je tudi, če so vezane na neko drugo, že ustaljeno opravilo (recimo pred spanjem, po tem, ko si umije zobe, po kosilu/večerji/, itd..), saj vaju potem to opravilo, ki ga tako delate vsak dan, spomni - aha, zdaj je pa čas za branje.
** Pri nas doma smo sicer malo bolj prilagodljivi glede tega, ker najin mali ni najbolj rutinsko bitje in ko je začel brati, mu je veliko pomenilo to, da so stvari zabavne - rad bere enkrat eni sestrici, drugič drugi, tretjič meni, enkrat v postelji, drugič pri meni v sobi - na tleh, tretjič očiju v postelji, četrtič v kuhinji, ko kuhamo kosilo... Skatka - presodite sami in se prilagodite svojemu otroku, navsezadnje je to njemu težje kot vam, ker se on uči brat, kar zna bit na začetku malo frustrirajoče;). Včasih je dobro pogledat, kaj je končni cilj - da otrok čim več bere - ne da bere vedno ob istem času in na istem mestu, če mu je to bolj zoprno in tako manj prebere. Je pa to še vedno dobro za vzpostavljanje navade. Če pa jo imate vzpostavljeno ali je dete navdušeno nad improvizacijo in vam to ni problem, uživajte v spontanosti, samo da bere vsak dan;).

Tudi otroci dobijo vedno za rojstni dan tudi kakšno knigo (vsaj eno;)...

* En najboljših nasvetov na tistem listu (nimam pojma, kdo je avtor, bilo je skopirano) pa je tale:

NE PRIČAKUJTE/ZAHTEVAJTE OD OTROKA, DA BO BRAL TAKOJ, KO PRIDE IZ ŠOLE!!! Meni je bilo to sicer vedno logično, saj tudi sama, ko pridem iz službe, ne bi rada takoj sedla za računalnik in delala dalje;). Vendar se to baje pogosto dogaja, kar je po svoje logično, saj bi starši radi čimprej "oddonkali" obveznosti in zato želijo, da otrok takoj naredi dn in bere - skratka vse, kar se tiče šole.

Celo drug drugemu kupujejo knjige za darila!

Pri nas smo zadevo rešili takole: otroci lahko grejo sami iz šole in ko pridejo iz šole, nekaj pojejo, pri tem se mičkeno spočijejo, če rabijo, se še malo poigrajo, potem "naredijo listek" oz. bolje rečeno "naj bi naredili listek" - to pomeni svoja gospodinjska opravila, tega je za cca 10 min in pri tem so lahko možgani na paši, saj imajo vsak dan v tednu svoja opravila napisana na listkih (od tod ime;) in jim ni treba razmišljat kaj in kako, to se ponavlja... Po vsem tem so možgančki že dovolj spočiti, da lahko naredijo nalogo in berejo. Otroci vejo, da če naredijo listek in dn preden pridem domov, bomo lahko delali skupaj kaj drugega, luštnega. Večinoma ne uspe, ampak včasih pa in se imamo super! Kadar ne uspe, se včasih zaigrajo vmes in je lahko tudi super, samo potem moramo pač pospravit in morajo naredit nalogo kasneje - moji jutranji hčerkici to ni všeč, zato ona vedno vse naredi prej, mali je bolj večerni tip in se po šoli rajši zaigra, ni mu pa problem brat potem zvečer. Glavno, da je na koncu narejeno.

To velja tudi za zdaj - če ima otrok kup dela za šolo, ki ga naredita skupaj, naj ima pavzo, preden mu morite še z branjem;)

* Branje naj traja 5-10 minut, vsaj na začetku ne več. Bere naj GLASNO, mi ga poslušamo in ga sproti popravljamo. NIKAKOR NAJ NE BERE PO 1 URO SKUPAJ!!! Dokler si seveda tega sam ne želi;). Ko se še uči, je 5 min. vsak dan veliko več vrednih kot 1 ura skupaj v soboto! Hitreje se bo naučil in po eni uri, če še ne bere dobro, se mu bo branje samo zagravžalo! Kamen na kamen - palača, ok?;)

Samo 5-10 minut/dan bo naredilo velik napredek, obljubim!:)

* BRANJA NE UPRABLJAJMO KOT SREDSTVO ZA KAZNOVANJE! Ok, tega verjetno ne počnete, ampak pisalo je, tako da se očitno dogaja - in za vsak slučaj napišem. Jasno - kdo od vas si pa želi delat to, s čimer so ga nekoč kaznovali? (Razen Zvezdice Zaspanke, pa še tam so ji našli drugo kazen).

* SLEDILČKI, NALEPKE, ZVEZDICE, SONČKI, bralni listi,... kakorkoli temu rečete - to lahko čudovito dela za nekatere otroke in odrasle. Baje ogromno fitnes programov dela na ta princip - in so direktorji pripravljeni prestavit sestanek, ker bodo sicer ob svojo zvezdico:D. Ne spomnim se, kje točno sem brala o tem, vendar vem, da je psihološki učinek teh traparij velik. Tudi sama si skoraj vsak mesec naredim sledilček v svoj načrtovalnik (pa sem našla besedo za planer/bullet journal), hehe. In včasih me to res motivira, drugič mi je to čisto odveč in pozabim vnašat in je čisto brez veze. In čisto tak je moj mali - samo da je on tak ves čas. Z veseljem mi bere, ampak zaboga ne bo prinesel bralnega lista, mislim, da ga vsaj podzavestno nalašč pozabi - enostavno sovraži to vpisovanje, kadarkoli mora kaj vpisovat, ga vse mine - sovraži vse uradno, kar se mora, mali James Dean, hehe. Torej - prilagodite te metode svojemu otroku in ne obratno;). Se splača. Jaz jih tudi poslušam od učiteljice, ali mali bere doma, ker prinaša prazne bralne liste v šolo. Ampak si mislim svoje - navsezadnje obstaja zelo enostavna metoda za preverjanje - naj mu da nekaj za prebrat - saj se vendar sliši napredek;).

Sledilček pride prav tudi mami, da ne pozabi spomnit otroka, če je potrebno;)

* PODKUPOVANJA in NAGRADE: če se otrok potrudi, je prav to nagradit. Pri nas nagrade nikoli niso denarne, ker jim denar nič ne pomeni in ker se nama to ne zdi najboljša motivacija, lahko pa da pri vas dela (je pa res, da trenutno otroci niti nimajo kje zapravit (to sem pisala med korono;), tako da mogoče rajši kaj drugega;). Dostikrat imamo princip: če se potrudiš ti, se še jaz. Zdaj recimo delava takole: ko on meni bere, jaz delam njemu nekaj, kar si je zaželel. Ko se je učil živali pri angleščini, sem mu risala te živali. Ko mi bere, mu kvačkam igračke, trenutno hobotnico - to je bilo takrat, zdaj je pingvin (trik je v tem, da kvačkam samo medtem, ko on bere in da so živalce male, da ne traja celo večnost, preden nekaj dobi). Pač to, kar si želi - če se on trudi, se še vi, če se neha, nehate tudi vi. Otroci so brihtne buče;)