Pospravljanje in organizacija otroške sobe

V otroški sobi so nujne malenkosti, ki jo naredijo po meri otroka - zavesice, postavitev,...

Tole sem pred kratkim (beri: poleti:D) obljubila, ne? Kako se lotit pospravljanja in organizacije otroške sobe, pa da bi potem OSTALA bolj pospravljena?... Pa če imate otroke, ki morda niso najbolj nagnjeni k pospravljanju... No, potem bo pa tole prav za vas:)

 NAREDITE STVAR ZABAVNO IN PO MERI DOTIČNEGA OTROKA

Ljudje smo različni tudi kar se tiče pospravljanja in kar je nekomu všeč, drugemu ni. Ko sem brskala za nasveti glede organizacije, sem našla tale kviz in ko smo ga naredili, smo ugotovili, da pri nas živimo ČISTO VSI štirje možni stili skup:D. Seveda si lahko pri eni stvari tak, drugje pa drugačen in stvari se prepletajo, ampak taka reč je fajn za začetek pospravljanja - ker tako otrok ve, da hočeš naredit tako, kot je njemu najlažje (po domače povedano, da ga upoštevaš;) - in potem se bo kasneje tudi bolj potrudil (vsaj pri nas se to obnese - seveda ne pričakujte ravno Marie Kondo pospravljeno, ampak za nas pospravljeno).

Zlatolaska se kljub 13 letom še vedno rada igra - klasično igra, na tleh... zato smo sobo uredili tako, da to omogoča:)

 

 

- Meni (in v bistvu vsem, ki tu živimo:D) je minimalizem izredno tuj in se v tistih praznih sivobelih prostorih ne počutim dobro - preveč je sterilno, spominja me na kak nemški laboratorij (ker naši laboratoriji preverjetno niso niti približno ne minimalistični, ne pospravljeni:D). Vendar ne maram vsega nametanega; če je preveč vsega, nič ne vidim, ne maram plastičnih prozornih škatel na policah; če so v omari, ajde:)... Rada imam nekaj stvari pri roki, večino pa pospravljeno v predalih in omarah. Obožujem predale, všeč mi je, da je vsaka reč prav na določenem mestu, da jo takoj najdem/vzamem, ne da bi sploh gledala.

Ker ima rada spominke razstavljene, je najboljše planirat, kje bojo... Na srečo je dedi bil takoj za, da naredi takle trikotni konec polic:)

 

- Nekateri ljudje ne marajo predalov, ne da se jim brskat za vsako rečjo. Lubi ne mara detajlno pospravljenih stvari - on ima rad vse orodje v eni škatli, ne pa izvijačev posebej in klešč posebej, recimo. Jaz tako nič ne najdem:D.

- Temnolaska bi imela vsako reč v svoji škatlici, v svojem predalčku... Nič ne bi bilo skupaj, vse vsako posebej in skoraj nič na dosegu roke. Je še veliko hujša kot jaz:D.

Najljubša skodelica, ki se je polomila, je zalepljena še vedno čisto ok za pisala...

 

- Zlatolaska in mali princ pa... ne marata ničesar, kjer svoje posesti ne vidita. Njuni predali so ubitač, če ima omara vratca, potem je čisto neuporabna, ker bosta vse zvlekla ven in nikoli vrnila... Čista metuljčka na tistem testu:).

Mogoče tole ni ravno po vašem okusu, vendar zanjo dela - in to je glavno.

 

Zelo verjetno je tudi vaše dete drugačno od vas; ne vsiljujte svojemu podmladku (ali partnerju:D) svojega načina - poskusite najt za njihovo sobo nekaj, kar je njim blizu in za skupne prostore nek kompromis, kjer se najbolj upošteva tistega, ki največ uporablja določeno stvar oz. prostor.

 

Za mojo malo metuljčico se supre obnesejo košarice - v vsaki je en set Playmobila ali kakšne druge igračke - tako je hitro pospravljeno in lepo izgleda. V lesenih škatlah so razne ustvarjalne zadeve in stvari, ki jih rabi za šolo, knjige in zvezki pa so na policah.

 KAKO SE SPLOH LOTIT

- vsako pospravljanje se začne z ločevanjem stvari, ki bodo ostale od tistih, ki bojo šle (v predelavo, v dobrodelne namene ali stran)

- ko veste, kaj otorok ima, je treba za to najti prostor - idealno je, če lahko pohištvo prej splanirate na mere, ki jih rabite - če imate recimo srečo, da dedi mizari in da svoji vnučki police za rojstni dan;) In si jih lahko izmisli, kakršne hoče. In ji mami samo pomaga zrisat in postavit reči:)... Recimo da si izmislita svojo polico za jogamat, pa svojo za radio, pa svojo za šolsko torbo, itd... (na sliki spodaj

- zdaj SKUP Z OTROKOM splanirajte, kaj bo kje - ključno je, da se detece strinja s postavitvijo, sicer ne bo nikoli pospravljalo stvari tja, kamor ste si vi namislili;)

Prostor za šolsko tobo, torbo za šport (torej mora bit dovolj velik za torbo za na badminton), pa čisto na koncu za jogamat... Če imajo stvari prostor, jih pospravimo...

- imejte v mislih, kaj vaš otrok rabi: prostor na tleh za igranje? Polico za spominke? Škatle za obleke, da ne bojo vse natlačenem enem predalu ali polici?

Dve prastari škatli sva skupaj prelepili z lepimi tapetami... In zdaj ima lepo pospravljeno perilo in nogavice:)

 

"PRAVILA" PRI NAČRTOVANJU

- kar največkrat uporablja, naj bo najlažje dosegljivo, vem, da je to samoumevno, ampak videla sem že toliko sob, ki so bile precej nepraktično postavljene, da se splača omenit - ker najbolj praktično mogoče ne bo estetsko najlepše - bo pa verjetno najbolj pospravljeno, če bo sobo uporabljal otrok... - torej na koncu koncev bo to vseeno lepše;)

- v sobi predvidite prostor za šolsko torbo - potem jo bo otrok (upajmo) tudi pospravljal v tisti kot, sicer bo cela raztreščena na sredi sobe (no, vsaj pri nas je bilo tako;)

- predvidite prostor za obleke, ki jih otrok trenutno nosi/uporablja - večinoma se doma preoblečemo in potem je fino vedet, kje bodo te obleke čakale (sicer bojo na tleh, ker tam je vedno prostor:D)

- vsem nam je najlažje, kadar so stvari, ki jih uporabljamo skupaj, tudi pospravljene skupaj - večina nas sovraži skakat sem in tja po to in ono reč... Vedno se to ne da, pogosto pa se da.

- če planirate police, potem si jih izrišite prej tako, da jih že namišljeno napolnite - izmerite stvari, ki bojo šle not (torbe, podlage, fascikle...), sicer se rado zgodi, da to, za kar je bil predelek predviden, ne gre notri... In potem v tiste razdelke dobesedno napišite, kaj bo kje, saj boste verjetno vsi že pozabili, preden bojo police dejansko postavljene v otrokovi sobi...

- planirajte prostor za igrače! Otroci se še igrajo... Če ne bojo imeli igrač kam pospravit,  bojo na tleh na sredi sobe - ja, čisto na sredi in mali koščki bojo po vseh kotih;) 

Naj bo luškano. Tako da bo vaše velecenjeno dete rado uporabljalo svoje stvari. Naj škatle lepo pašejo v police. In naj bo vseeno gor kaj, kar jim je všeč - ker potem bojo radi šli tja - pospravit;)...

 

DETAJLI

Malenkosti naredijo dom in tudi otroško sobo naredijo tako, da je otroku všeč. Otrokom grozno veliko pomenijo! Zdaj ste vse uredili tako, da je res čim bolj enostavno za pospravit (ker lažje kot je pospravit, večja je verjetnost, da bo pospravljeno ostalo;) oz. da bo nekdo pospravil stvari, ki jih vzame ven;)) - zdaj je čas, da se igrate - skup z otrokom, seveda;). Zdaj je čas, da sobico okrasita z malenkostmi v najljubši barvi. Recimo škatle za obleke, zaboji, koš za smeti, zavese, posteljnina... 

 

Mali sva z očijem naredila tole leseno tablo (prebarvana je z rdečo barvo za table), da si lahko napiše gor kaj, česar noče pozabit... Ker pač ne mara načrtovalčka.

 

Izberite si eno barvo in en način okraševanja (recimo moji mali zlatolaski so zelo všeč bele pikice na seveda živo RDEČI podlagi)... in tako je dobila vse v tem smislu: sešila sem ji take zavesice za okna in za omaro (ker kot smo že ugotovili - če bo omara imela vrata, potem je ne bo uporabljala, tako pa se vseeno ne bo prašilo not in mala veselo uporablja svojo omaro - samo da ni treba nič odpirat, haha). 

Koš za papir, ki sva ga tudi reciklirali, pride objava:)

 

 

* Če se kdo boji, da otrok v tako živi sobi ne bo mogel zaspat, naj vas pomirim. Rdeča je prva barva, ki je v mraku ne vidimo več in navadno, ko gremo spat, ugasnemo luč. Mala ima celo dostikrat prižgano solno lučko, ko gre spat (in jo midva ugasneva), pa vseeno zaspi ko polhek. Odvisno od otroka, verjetno, naši glede tega niso komplicirani, zlatolaska pa še daleč najmanj (ona gre SAMA spat zvečer, ker je utrujena - sama ugotovi, da je utrujena! in gre spat). Ostali v tej družini (tudi odrasli) niti približno nismo tako zreli;).

Upam, daje vse tole modrovanje komu pomagalo, da bo lahko kaka mamica skup z otročičem načrtovala sobico tako, da bo obema všeč in da bo ostala pospravljena. Za male otroke se mi zdi, da je vedno najboljše, če imajo košare in zaboje, v katere zmečejo igrače - lahko so malo ločene, ampak ne bit preveč picajzlasti pri tem - kocke sem, pliškoti tja, knjige na polico... to bo čisto dovolj za večino predšolskih... Nekateri taki ostanejo še kasneje;).

Kako narišemo ali naslikamo pingvina

 Samo na hitrco, ker imam trenutno malo gnečo... Če koga zanima, kako narisat pingvina s svojimi malimi,

 ali pa kako ga naslikat. ker je ravno tak zimski čas in včasih rišemo pingvine, hehe:)

Lep vikend vsem!

Pa kje hudiča to najdeš?

 To me dostikrat sprašujejo, kadar povem, da smo ravnokar "praznovali" nek čuden dan:D... No tule so odgovori, kje:) Če je slučajno še kje kak čudak, ki bi rad praznoval dan pingvinov ali dan karamelne pokovke;) Ali pa da nameravamo obleči kos veje v Tio de nadal:D

Veliko teh dni se najde - predvsem glede hrane in pijače - ugotovila sem zanimiv vzorec: bolj nezdrava kot je hrana, več dni ima:D Nikjer nisem našla dneva zelja, dni čipsa je pa kar nekaj:D.

Nekateri dnevi so znani in sem nanje samo dodala tradicije, ki jim pripadajo - recimo solsticij, ko tradicionalno delamo Julovo deblo - ker pač kot že večkrat rečeno - vsak izgovor je dober za čokoladno rolado, ni res?;) Nekatere že dolgo praznujemo, pa sem jih spoznala, ko sem dobila otroke in iskala razne luštne tradicije zanje... Recimo dajemo 4. decembra (na dan sv. Barbare) vejice drevja v vodo.

Nekatere dni sem spoznala šele letos, ko sem delala serijo za angleški blog - recimo dan redkvic, ko v Mehiškem mestecu Oaxaca (mestecu, hehe, veliko je ko Ljubljana, ampak za njihove pojme majceno;) rezljajo redkvice in tekmujejo v tem, imajo cele plantaže redkvic v te namene, dajejo jih na mizo kot dekoracijo...

Za nekatere sem vedela že prej, pa jih nikoli nisem razumela - recimo boxing day - potem sem raziskala korenine tega praznika in korenine so mi prav všeč:). Tista potrošniška mrzlica malo manj;), ampak vse je za nekaj dobro, ne?;)

Potem so še raznorazni dnevi, ki sem jih šla posebej iskat, recimo dan škratov, ker je pač moja ljuba zlatolaska nora na škrate...

Rjavolaska brownielocks je bila prva, kjer sem našla čudne datume in je še vedno prva, kamor jih grem gledat, čeprav je zdaj tega veliko več na netu. Meni je simpatična stran, zelo prisrčno amatersko narejena, tako da vidiš, da je za tem en človek, ki ga to veseli in bi rad svoje veselje delil s svetom (nekak tako kot tale blog, hehe;).

.Dneva zahodov še nisem našla, bi ga pa najrajši naredila - samo ni vsak dan lep zahod... Predlagam, da ga vsak dan pogledamo, če se le da:) 

 

 

 

 Potem sta tu holidayinsights in alamy - sledji je praktičen, če si želite tako razpredelnico natisnit, ker ima sličice.

Tole sem sicer postavila za zlatolaskin rojstni dan v šotorček, ampak bi bilo primerno tudi na dan škratov...

 

 

 

Tale: diversityresources je bolj posvečen različnim religijam in njihovim posebnim dnem, pa tudi različnim kulturam - to so bolj "pravi prazniki", kjer ne boste našli najbolj čudnih dni, je pa vseeno zanimivo in zelo priročno, če ravno raziskujete kakšno kulturo s svojimi podmladkom:).

Tole sem naslikala na dan pingvinov... ker je bil pač dan pingvinov, hehe.

In še zadnji - timeanddate, kjer so malo drugačne, kakšne malo manj čudne, ampak tudi zelo zanimive, kakšna je pa še vedno usekana (work naked day, recimo:D - ni ravno veliko poklicev, ki bi zahtevali takšno opravo:D).

Upam, da najdete kak dan, ki vam vsakdanjih naredi malo lepši, malo bolj poseben, malo bolj igriv in nagajiv in ki si ga bojo vaši mali zapomnili kot "uuu, se spomniš, ko..." Ker to so tisti dnevi in trenutki, za katere je vredno živet, ni res?

Načrtovanje, urniki, plani dela...

Januarska naslovnica - če rabite izgovor, da se umetniško izražate, so naslovnice super;)

 

Novo leto je zakorakalo v velikem zamahu, vsi smo polni načrtov, hkrati pa nam življenje ves čas meče pod noge raznorazne "izzive", nenačrtovane "dogodivščine" (recimo karantena za 3 otroke, manjše poškodbe in podobne traparije:D), svet se spreminja, zato verjetno vsi, ki ta blog berete, vsekakor pa jaz, rabimo nek zelo prilagodljiv sistem načrtoavnja dni, tednov, mesecev, projektov...

Tedenski plan - neizpolnjen ob času slikanja;)

 

Koga zanima, kaj se meni obnese? Bullet journal po angleško, slovensko nisem našla nobene pametne besede, točkovni dnvenik se mi je slišalo prav trapasto, ne maram dobesednih prevodov brez trohice domišljije, zato mu pravim načrtovalček. To se tako ljubko sliši, veliko manj uradno in tehnično kot točkovni dnevnik. In v narčtovalčku nimaš nekih groznih planov, ki te bojo živo požrli, če jih ne uresničiš;) Tam so take ljubke zadeve, kot je ustvarjanje z otroki pa raznorazni izzivi... No, pa seveda tudi poslovni sestanki, pa govorilne ure, pa en kup obveznosti;). Ampak če je to v načrtovalčku, se sliši bolj izvedljivo in malo manj strašno, ni res?;)

Meni je strašno všeč preizkušat različne postavitve dni in ilustracij, ampak tale je moja najljubša - slikica v sredini in dnevi v tednu okoli...

 

 

Torej - kako to izgleda? Načrtovalček je v bistvu en čisto navaden zvezek - no, lahko tudi ni navaden, lahko ima res pikice namesto črt, lahko je pa tudi karirast ali brezčrten, kakor vam je ljubše, oz. kar imate pri roki (če pa si želite mojih 5 centov na to temo, kateri je primeren za kakšen tip človeka, si lahko pogledate tale video ali preberete tukaj;). Seveda si lahko omislite nek pravi dnevnik ali planer, ki ima elastiko za zapret, pa zanko za kuli pa žepek za listke na koncu, pa karkoli že hočete, ampak deluje tudi čisto navaden šolski zvezek - preizkušeno.

Mesečni načrtovalček - več različnih postavitev za mesec si lahko ogledate tukaj - ni ista objava, meni se ne da 2x isto pisat;)

Sama imam rada trde platnice, ker to zverinico jemljem povsod s sabo in mi je tako najlažje vpisovat vse mogoče povsod (beri: v stoje, v čakalnici, na vlaku itd...). Sem pa letos dobila od zlatolaske za novo leto za darilo takega z mehikimi platnicami in se zaenkrat zelo dobro obnese (boljše se da odpret in lažji je), tako da vse ima + in -.

Zelo priljubljena navpična postavitev - kjer so dnevi v tednu en zraven drugega v stolpcih. Vse ok, dokler so vsi približno enako natrpani - izgleda pa bolj urejeno:)

Kako potem iz navadnega zvezka pričarati nekaj, kar nam bo pomagalo pri ustvarjanju fajn življenja, kjer bojo vsi pomembni datumi in sestanki, pa vse ostale mogoče stvari, ki bi jih radi nekoč naredili?
Načrtovalček je sestavljen iz več delov; zame so ključni tedenski in mesečni koledarčki in pa seveda seznami/ liste/ zbirke,... kakorkoli temu rečete.

Moj najljubši mesečni doslej - ker je bil čisto oseben in se nisem ozirala na nič, ne na sezono, ne na stil, ne na to, kaj naj bi bilo lepo:D

Plus tega je, da v mesečnem nimaš dovolj prostora, da bi vsako traparijo pisal, zato moraš naredit prioritete na začetku meseca - kaj je res pomembno tisti dan - in potem se tisto navadno tudi zgodi;). V tedenskih imaš že več prostora, ker takrat đe malo bolj veš, kako bo tvoj dan izgledal in lažje načrtuješ cel dan in teden... In seveda seznami... ulala... o tem bi lahko pisala še pa še! No, to pustimo za drugič, da ne bo tale reč predolga, že tako sem preveč gostobesedna...

Seznami, liste, kakorkoli temu rečete, so zame izredno uporabni del načrtovalčka, več o njih drugič, ker si zaslužijo svojo objavo:)

 

 

 

 

 

 

Načrtovalček je fajn, ker se prilagodi uporabniku. Tudi moja najstnica ga že nekaj let uporablja, tako da zadeva preverjeno dela tudi pri otrokih in najstnikih. A zakaj bi otroci/najstniki to rabili? Not si pišejo rojstne dni sošolcev, kdaj imajo kako kontrolko, kdaj so vprašani, do kdaj je karantena:D, katere knjige si bojo sposodili v knjižnici, kaj bojo skuhali za kosilo, kdaj imajo govorni nastop, kaj bojo pripravili zanj in še in še... In potem je življenje malo bolj zanimivo. Ker za govorni nastop lahko pripraviš nekaj zanimivega, če veš in načrtuješ dovolj vnaprej, skuhaš lahko nekaj hudo njami, če veš, kako dolgo se bo kuhalo in računaš, da imaš vse sestavine doma in še in še... En od malih načinov, kako si človek lahko naredi življenje malo bolj po svoje - kar je navadno boljše;).

 

A se vidva nič ne kregata oz. zakaj se imata vidva še rada?

Včasih me to kdo vpraša:D  Odgovor na prvo vprašanje: haha, mislite si:D. Kregava se, itak, tako kot vsi ostali, kjer se ni en partner čisto pokoril drugemu - kot psihologi pravijo, je to edini način, da se ne bi nič kregal... Ne gre za to, da se ne bi znala skregat, sama sem precej strastno bitje in sem se vedno znala skregat;). Lahko vprašate otroke, ker jim tega niti ne skrivava - po moje ni slabo, če otroci vejo, da se z ljubimi ljudmi včasih skregamo, pa to ne pomeni, da se nimamo več radi in da vidijo, kako se človek skrega in kako se pobota (če ni prisotno neko nasilje, seveda, tega res ne smejo gledat ali poslušat). Skratka - ja, se kregava.

Ampak imava se tudi še rada - zase lahko 100% rečem, ampak s kar precejšnjo gotovostjo bi to trdila tudi zanj... Ker mi pogosto pusti kakšno malenkost (ve, da nisem nora na rezane rože, sem pa nora na sladkarije - kar je praktično, ker dalj časa ostanejo pri njem v predalu in mu ni treba vsak dan po štacunah oz. cvetličarnah letat, hehe:D)  In ne gre toliko za tisto reč (v tem primeru navihanček in češnjev štrudel - ker ni bil ziher, kaj imam trenutno rajši;), bolj gre za to, da razmišlja o tem, kako bi me pocrkljal (in seveda obratno)... Za tiste male stvari - ko mi pripravi vse, kar ve, da zjutraj pijem (žitna kava in sadni čaj) in mi ne nalije vode, ker noče, da bi se mi vse ohladilo, če bi vstala kasneje (pogosto delam ponoči, on pa gre na teren  zgodaj zjutraj, včasih se celo še zjutraj srečava oba že/še budna:D)

Pod črto: ne gre za to, da se ne bi smeli skregat, gre za to, kako se znamo pobotat in kaj delamo takrat, ko nismo skregani (ok, tudi kaj delamo takrat, ko smo skregani, ampak tisto je vendarle manj časa - upam vsaj, no, v povprečju:D - pridejo obdobja, ko se vse skup obrne, ampak nekak je fajn stvar obrnit v drugo smer - in se da;). Z malimi stvarmi: oprano sadje, masaža po naročilu ob svečki, kak sladkorček, prijazno sporočilo, seksi tekst,... pač nekaj, kar nekomu pomeni, karkoli že to je. Nekaj, kar mu/ji naredi dan.

Kako se pa vi razvajate? Vedno zbiram dobre ideje;)

Ponovoletno pospravljanje

Vsi dobri možje so že raztrosili svoje darove in zdaj jih je treba pospravit... Kako se tega lotit?

- splača se poiskat vse dele, ki so spadali k staremu strojčku, ki ne dela več, če ste dobili novega, na katerega stari deli ne pašejo... Včasih seveda potem vidiš nekaj, kar bi lahko bilo še uporabno (recimo stojalo ali pa metlica in ok, če se bo kdo res spravil naredit  ročaj (idejo smo imeli 3je, neodvisno...) in jo bomo uporabljali kot navadno ročno stepalko, super, bomo obdržali, ker smo hrčki in nam je težko uporabne reči stran metat... ampak naj bo potem drugje - sicer se ves čas meša in ne veš, kaj spada k čemu... - ali imamo samo mi kakšne reči/delčke v kuhinji, za katere nimamo pojma, h kateremu strojčku pašejo?) 

- splača se prebrat navodila in dat stran navodila v vseh čudnih jezikih, ki jih itak ne razumete ali pa vam niso tako blizu kot recimo slovenska ali angleška (meni) - če ni drugega, bom tudi nemška navodila prebrala, vsekakor pa ne bojo prvi izbor:D. Torej razpnem navodila, vzamem ven šop, ki je v "čudnih" jezikih in obdržim tisto, kar res rabim - manj prostora zasede in hitreje najdeš, kar rabiš, ker ti ni treba iskat. Samo pazite, kje je garancija, ker je včasih nekje vmes ali pa ni pri vašem jeziku. Aja, pa račun se splača kar tja zraven pripet;).

- ko smo ravno pri navodilih - za stvari, kjer veste, da boste navodila pogosto rabili, ker so gor kake mere ali kaj podobnega... se splača navodila nekak integrirat v samo reč - takole sem izrezala angleški del navodil in jih prilagodila, da pašejo na zadnjo stran moje plošče z utori (prilepljeno je s selotejpom, nič fensi, dela pa;)... Tako se mi ni treba spraševat, kaj hudiča pomeni zvezdica in kaj srček in za kako širok papir je to mišljeno... Take bedarije potem prihranijo čas:)

Premislite, kako boste zadeve uporabljali, kje boste rabili navodila - navadno jih rabimo nekje zraven strojčka - ampak če so navodila v loncu, to ni praktično. Niti če so v omarici zraven lonca... Lahko pa imate majhno poličko z navodili, kjer so zraven še garancije. Sama imam navodila za kuhinjse stvari kar pri receptih, saj so v navodilih pogosto tudi recepti (ki so večinoma dobri, saj so zelo preizkušeni)... Vem, vem, minimalisti z Marie Kondo na čelu, bi mi rekli, da moram vsa navodila vršt stran (mogoče smem obdržat samo stran z garancijo) češ da lahko vsa navodila najdeš na netu, če je treba - ampak ona ne peče kruha in ne dela zelenjavnih juh po receptih iz navodil;). Meni se ne da iskat po netu navodil za točno moj model strojčka, sploh čez nekaj let, ko so mogoče nekje na 10. guglovi strani (kar uradno pomeni, da jih ni;)... Meni je všeč imet navodila nekje, kjer jih lahko najdem - ali v fasciklu z navodili ali na polici med recepti... Kakorkoli, samo da vem, kje iskat.

Vem, da tale objava ni ravno "navdihujoča" ali lepa, vendar je praktična! In če lahko hitro najdeš navodila za nekaj, česar ne uporabljaš ves čas, potem to večkrat uporabiš, boljše znaš uporabljat, boljše narediš in imaš več časa za kaj bolj pametnega, kot je iskat navodila;).
Enkrat sem nekje prebrala, da je najboljše izkoriščen čas tisti, ki ti prihrani čas v prihodnosti... Zato si vzamite čas za te male bedarije; vem, da se nam vsem mudi v novo leto in si vsi težko odtrgamo tistih 15 minut, vendar se res splača:). Pa še lepše je:). 

Uživajte z vsemi darili, nam je dedek Mraz prinesel palični mešalnik in robotski sesalnik - oboje celi družini - slednjega so bili najbolj veseli otroci (go figure:D)! Kaj od tega bi radi videli v akciji na blogu, hehe?

 

Srečno novo leto

Dragi moji, v simpatično sodem letu 2022 vam želim veliko prijazne čarovnije, malih drobnarij, ki pogrejejo srce, časa za svoje najljubše in za sprehode v naravo, za kakšno prijetno ustvarjanje, veliko "ponesrečenih poskusov, ki so na koncu boljši kot tisto, kar je bilo načrtovano" (ali pa je vsaj spomin boljši;)... Najini otroci so se že naučili, da so najbolj trapaste ponesrečen reči navadno najboljši spomini:).

In pa seveda vam želim še"neki sladkega"... v očeh, v ustih, v mislih... ker je pač sladko življenje lepše...

In če kdo rabi ideje, kako naredit otrokom (ali/in sebi) bolj čarobno življenje, se bo tu našla kakšna poceni ideja:) - ker za naredit čarovnijo res ne rabiš denarja:) Pomeni jim pa ogromno! - Tole na spodnji slikici sta naredila blondinčka (tamaladva) sama - iz hišic, ki smo jih dobili ob nakupih pri "najboljšem sosedu", novoletnih lučk in kosa velike škatle - pa malo vate... Luškano, ne?