Nadaljevanje prejšnje objave, kjer si lahko preberete male trike, kako otroke na prijazen način prepričat, da vsak dan berejo... Ta objava pa bo bolj skoncentrirana na samo tehniko branja, ki sem jo pobrala iz tistega lista, ki nam ga je dala razredničarka na roditeljskem sestanku: žal ne vem avtorja, da bi ga citirala (če kdo ve, se priporočam - naslov je bil "Kako pomagamo otroku pri branju", ne vem, ali je to napisala ona, malo pa dvomim, ker je bilo videt, kot da je bilo že nekajkrat skopirano) - ni prepisano, je pa povzeto z mojimi komentarji;).
Naš mali sicer že kar lepo bere, tako da zanj večina teh nasvetov niti ni več prišla v poštev, vendar so se mi zdeli dobri in bodo morda prišli prav komu drugemu (nam je zmanjkalo nebralcev, več jih pa nimava v planu;).
Torej, ko ste otroka na prijazen način prepričali, da je branje ena res fajn zadeva, pride tatežji del - tehnično učenje branja, ki zna bit malo frustrirajoče (se spomnim sebe, kako mi je šlo na živce, ko sem se matrala z branjem kot mala)...
Otrok naj KAŽE S KAZALCEM OD ČRKE DO ČRKE IN GLASKUJE - to pomeni, da vleče glas, dokler ne prepozna naslednjega glasu, ki ju nato POVEŽE V ZLOG in tako nadaljuje do konca besede.
1.) Pazite, da otrok ne črkuje, ampak da vleče glasove. Skratka naj ne črkuje J-A-N-A, ampak vleče - jjjjjjaaaannnnaaaa. Samoglasnike je lahko vleči, neatere soglasnike se tudi da, druge soglasnike je pa težje, sploh nezveneče - te naslonimo na sosednji samoglasnik in preberemo cel zlog.
* Pomaga, če otrok zna prepoznati začetni, srednji in končni glas v besedi, zna črkovati in prešteti črke v besedi. Lahko se igrate tudi besedne igre: iščete besede, ki se začnejo na isti glas (črko), delate besedno verigo (zadnja črka prve besede je prva črka naslednje besede), pripovedujete pravljice samo z besedami na eno črko itd...
Moram priznat, da so meni te igrice precej dolgočasne, zato se jih nisem imela pretiranega veselja it - če ste taki kot jaz, najdite druge načine za isti rezultat; pri nas smo umirali od smeha, ko je mali začel brat in bral vse mogoče stvari, ko smo se vozili z avtom - med drugim razne kratice, ki smo jim potem dajali svoje ideje, kaj bi pomenile - recimo ZDS (še vedno ne vem, kaj to pomeni) je bilo "Zavod debelih svinj". (Zdaj me bojo pa zds-jevci ganjali:D).
2.) Na začetku izbirajte besede, ki imajo čim več samoglasnikov, saj bo tako otroku lažje vleči glasove. Pa besede naj bodo kratke, seveda. Tudi tega nismo upoštevali, ker je bil naš mali precej bolj motiviran, da prebere težko besedo iz knjige o morskih živalih kot lahko besedo "Iva" ali "Tina", on ni bil motiviran, da bi prebiral besede kar tako, na suho - hotel je brat tekst, kjer vse skupaj nekaj pomeni. Torej - prilagajajte te nasvete svojemu otroku - ni vse za vsakega. Če je otrok bistveno bolj motiviran pri nečem drugem, čeprav se jezi, ker mu ne gre, ampak se pa trudi in hoče prebrat, potem je to mogoče boljše - čeprav ni luštno poslušat;). Ti nasveti so, kako bi bilo čim lažje, ne pomeni pa, da moramo vedno it po najlažji poti, ker si včasih enostavno res želimo it po bolj strmi;). Vsaj moj mali je tak, pa midva tudi včasih;).
3.) Iz enostavnih eno- ali dvozložnih besed preidemo na tri ali štirizložne besede. Najprej vlečemo glasove po zlogih in potem vse zloge povežem v besedo.
4.) Lahko si naredite tudi stavnico - to so nam predlagali že pri prvi hčerkici, pa pri tretjem še vedno nisem naredila... Mogoče bom vnučkom, hehe:D. Baje se jo da tudi kupit, seveda, saj se skoraj vse da kupit;). Kartončki z besedo in sliko in kontrolni kartonček z besedo, ki jo položi na prebrano besedo ali pa trakove z besedami ali kratke smiselne povedi. Če je vaš otrok izrazito kinetične narave (da se rad giba in se najlažje uči ob gibanju), potem se splača poskrit te zadeve po stanovanju, da jih išče in sproti bere. Tako mu ne bo dolgčas in bo branje povezoval z nečim luštnim (ker se rad giba in nori po stanovanju). Moji mali so bili najbolj motivirani s knjigo, ki jih zanima, zato tega nismo kaj dosti počeli - kar pa ne pomeni, da nimamo stanovanja polnega nekih listkov z besedami in povedmi... Samo to se oni igrajo in si puščajo tu in tam... Tako da - če imate več otrok in vaš mlajši ni navdušen nad branjem, bi lahko tudi starejše našuntali, da se igrajo na ta način - meni niti ni bilo treba, pri nas take stvari pridejo same od sebe, še ko jih nočeš:D. Vsaka dva dni najdeva nek nov listek z nekimi čudnimi sporočili in ko čukasto gledava, nama razložijo, da so se to šli eno igrico... in začnejo razlgat, kako je toaster bil škratja hišica in je bil na vratih seznam za kajjazvemkateroreč... skratka zabavno;).
5.) Če bi otrok rad bral neko slikanico, ki mu je všeč, saj ste mu jo že velikokrat prebrali, pa je ša malo težka zanj, jo berite skupaj - malo on, malo vi (če dobro bere, več on, če še ne bere tako dobro, več vi). Težje besede lahko napišeta tudi na kartonček in tako bo imel zbirko težkih besed. Tega sicer nismo počeli, ker ni bilo treba, ampak je čisto fajn ideja.
Tale variacija tega nasveta pa je moja: če ima otrok rad določeno knjigo, naj bere to knjigo. Tudi "če je še pretežka". Mogoče boljše, da je malo težko, pa je motiviran, kot da je lahko, pa se mu ne da (najin mali doma komot z veseljem prebere celo slikanico, se je pa upiral na žive in mrtve prebrat 5 besed na listu, ki jim ga je dala učiteljica - in zahtevala, da berejo tudi to, ne glede na to, kako berejo itd... (sem vprašala, da ga ne bi matrala po nepotrebnem;)). Motivacija je pogosto podcenjena.
In otroci so različni - starši naj bi poznali svojega otroka in tako lahko zberemo najboljše zanj - moj mali prenese precej frustracije, ki bi temnolasko že zlomila. Njej bi dala nekaj bolj zvezno težkega, ker je ona navadno precej bolj motivirana. On bo motiviran, če bo njemu zanimivo, tako in tako, ima zelo jasno idejo o tem in je boljše prilagodit metodo učenja njegovemu zanimanju, čeprav bo "pretežko". Ona bo srečna, če ji rečeš, lej, dajva najprej tole, je tudi luštno, ker bo ves čas napredek in bo tako bolj samozavestna. On tega ne rabi, rabi pa SVOJO motivacijo. Pa srednja? Ona je rabila samo Harryja (Potterja, seveda;).
In otroci so različni - starši naj bi poznali svojega otroka in tako lahko zberemo najboljše zanj - moj mali prenese precej frustracije, ki bi temnolasko že zlomila. Njej bi dala nekaj bolj zvezno težkega, ker je ona navadno precej bolj motivirana. On bo motiviran, če bo njemu zanimivo, tako in tako, ima zelo jasno idejo o tem in je boljše prilagodit metodo učenja njegovemu zanimanju, čeprav bo "pretežko". Ona bo srečna, če ji rečeš, lej, dajva najprej tole, je tudi luštno, ker bo ves čas napredek in bo tako bolj samozavestna. On tega ne rabi, rabi pa SVOJO motivacijo. Pa srednja? Ona je rabila samo Harryja (Potterja, seveda;).
1 komentar:
Uf ta zbirka nasvetov o branju je super! Smo ravno v branju. Ampak k sreči ni težav, prvorojenka bere vse kaj vidi in si sama odredi vsak dan čas za branje. Prevzela je tudi branje pravljic mlajšima sestricama... no njima je še prepočasna in moram malo vskocit ����
Hočem pa povedat da ja nasvet naj berejo kaj želijo zelo dobrodošel. Sem zadnjič ravno ugotavljala da bere knjige za malo večje, ampak so zgleda izziv in jo kar pustim.
Prijetno branje malim in velikim želim��
Objavite komentar