Decembrski živ-žav

Vsako leto imamo kar nekaj decembrskih tradicij: škratki skrivački se skrivajo in polnijo tovornjaček (adventni koledar) z raznozarnimi dejavnostmi, ki jih potem skupaj naredimo ali kakšnim malim darilcem, povezanim s tem (recimo prinesejo pisala za pisat dedku Mraz itd...) in 5. decembra je v tovornjačku vedno "karta" za Miklavžev sprevod. Letos je doberšen del družine (vključno z mano) bolan, zato je oči odpeljal na sprevod samo zlatolasko (ki se je odločila žrtvovat trening za to), vendar ga žal nista videla - ali sta bila prepozna, ker se je hitreje zaključil ali pa je odpadel, ker je deževalo, ne vem. Vseeno sta se vrnila s polno vrečo dobrot, saj sta se ustavila v trgovini:). Sprevoda torej nihče ni videl, ampak Miklavža pa to k sreči ni ustavilo (je pa baje spekel parklje kar pri nas, saj je deževalo in bi se na poti že čisto razdišali...)

 Vsako leto nam namreč Miklavž (prva leta je bil Miha Klavž, temnolaskina pogruntavščina:)) prinese parklje iz testa... Preizkuša recepte in napolni nogavice s pomarančami, mandarinami, pečenimi parklji in kakšno malenkostjo...

Pa seveda prinese tudi kako vrečko ali škrnicelj suhega sadja in oreškov - in seveda se tu vtaknejo škratki, naši zimiski škratki skrivački, ki decembra nosijo darilca v tovornjaček in se skrivajo po hiši. Danes so se skrili v kuhinjsko omaro, na polico s suhim sadjem in oreški in si jih kar precej privoščili. Pa še parklje mlatijo!

O teh naših nogavicah sem že pisala, je pa po 15 letih še vedno zelo zelo priljubljena tradicija z okraski - na zavihek škornja namreč vsako leto vsakemu članu naredim nov okrasek, ki si ga izbere - nečesa, kar mu je zaznamovalo leto. To je lahko karkoli - logo gimnazije za novopečeno gimnazijko, hobotnica za očija, ki je letos prvič ujel hobotnico (jih je pa zato zdaj toliko več), drsalka za zlatolasko, ki se je lani navdušila nad drsanjem, dobila od dedka Mraza drsalke in letos hodi drsat in seveda mali ne bi bil mali, če ne bi izbral neke čudne ribe (škaram), ki jo moram spet googlat, da si bo vsaj malo podobna. Tule si jih lahko pogledate pred leti, zdaj so že precej bolj polne okraskov, ki morajo bit vsako leto manjši, da jih spravim gor:D. Nisem si namreč mislila, da bo tole tako priljubljeno še pri najstnikih... Sem mislila, da jim bo zdaj že vse preotročje, pa sploh ne! Če kdo želi uvest kako tako tradicijo, tule je malo napisano, kako jih naredim, pride pa še en video navodilček v kratkem:).

Da ne bi pozabili, kaj si je kdo izbral katero leto, sem začela vse to pisat v zvezčič, ki ga hranim kar med temi nogavicami (pa vrvico za obesit nogavice tudi) - tako je vse pripravljeno, ko jih je treba postavit:). In čez 10 let, ko nihče ne bo več vedel, zakaj se je šlo, se bomo lahko smejali stvarem, ki so nam bile zdaj tako zelo pomembne;).

100 ur zunaj

 Zadnjič sem iskala razne izzive in našla tegale - pa se mi je zdelo, da ga moram delit naprej:) 100 ur zunaj - torej pravilo je, da naj bi v enem letu nabrali 100 ur, ko smo z otroki zunaj. Kdor ima dojenčke ali male otroke, verjetno to naredi že v enem mesecu, pri starejših pa je najti čas za v naravo vedno težje ob vseh drugih dejavnostih. Vseeno je za nas to je zelo dosegljiv cilj, zato smo ga malo napumpali - 100 ur zunaj dokler ne gremo na morje (ker tam smo tako in tako ves čas zunaj in ne šteje;).

Če vas motivirajo socialni mediji, se lahko pridružite izzivu na raznoraznih omrežjih (sama nisem prav velik ljubitelj, meni čisto lepo delajo križci v načrtovalčku;), ampak karkoli vas spravi v naravo, je super!

Kdo bi se nam pridružil? Lahko vzamete "izi" varianto, torej 100 ur na leto, ali pa "advanced" torej 100 ur zunaj od 1.2. do nekje 1.7. recimo - 5 mesecev, torej 20 ur na mesec, to je 1 uro vsak delovnik ali pa 2,5 uri vsak dan v vikendu - vsekakor zelo izvedljivo:). Seveda lahko greste ven enkrat čez teden, enkrat čez vikend, enkrat oboje, enkrat nič, ker ves čas dežuje in ste prehlajeni, recimo. Je pa fino imet v glavi, da je treba vsak teden povprečno nabrat 5 ur in ker je malo težko prinest not 5 ur, je najboljše vsak teden it kaj ven;).

Če kdo ne ve, kaj počet zunaj, naj se mi javi, imam kup idej;) (itak, edino, kar ima, so ideje in dobra volja;) - no, pa fajn otroke. Pa lubija. Pa kitaro. Pa računalnik (ki malo krepa, ampak ajde). V bistvu imam ogromno:). Skratka - če ne veste, kako se zabavat zunaj, se javite. Če bi šli kdaj z nami na sprehod, se javite. Če ste se imeli zunaj fajn, ko ste se po tej objavi spravili, se mi lepo prosim javite, ker mi boste naredili dan:)

Pa kje hudiča to najdeš?

 To me dostikrat sprašujejo, kadar povem, da smo ravnokar "praznovali" nek čuden dan:D... No tule so odgovori, kje:) Če je slučajno še kje kak čudak, ki bi rad praznoval dan pingvinov ali dan karamelne pokovke;) Ali pa da nameravamo obleči kos veje v Tio de nadal:D

Veliko teh dni se najde - predvsem glede hrane in pijače - ugotovila sem zanimiv vzorec: bolj nezdrava kot je hrana, več dni ima:D Nikjer nisem našla dneva zelja, dni čipsa je pa kar nekaj:D.

Nekateri dnevi so znani in sem nanje samo dodala tradicije, ki jim pripadajo - recimo solsticij, ko tradicionalno delamo Julovo deblo - ker pač kot že večkrat rečeno - vsak izgovor je dober za čokoladno rolado, ni res?;) Nekatere že dolgo praznujemo, pa sem jih spoznala, ko sem dobila otroke in iskala razne luštne tradicije zanje... Recimo dajemo 4. decembra (na dan sv. Barbare) vejice drevja v vodo.

Nekatere dni sem spoznala šele letos, ko sem delala serijo za angleški blog - recimo dan redkvic, ko v Mehiškem mestecu Oaxaca (mestecu, hehe, veliko je ko Ljubljana, ampak za njihove pojme majceno;) rezljajo redkvice in tekmujejo v tem, imajo cele plantaže redkvic v te namene, dajejo jih na mizo kot dekoracijo...

Za nekatere sem vedela že prej, pa jih nikoli nisem razumela - recimo boxing day - potem sem raziskala korenine tega praznika in korenine so mi prav všeč:). Tista potrošniška mrzlica malo manj;), ampak vse je za nekaj dobro, ne?;)

Potem so še raznorazni dnevi, ki sem jih šla posebej iskat, recimo dan škratov, ker je pač moja ljuba zlatolaska nora na škrate...

Rjavolaska brownielocks je bila prva, kjer sem našla čudne datume in je še vedno prva, kamor jih grem gledat, čeprav je zdaj tega veliko več na netu. Meni je simpatična stran, zelo prisrčno amatersko narejena, tako da vidiš, da je za tem en človek, ki ga to veseli in bi rad svoje veselje delil s svetom (nekak tako kot tale blog, hehe;).

.Dneva zahodov še nisem našla, bi ga pa najrajši naredila - samo ni vsak dan lep zahod... Predlagam, da ga vsak dan pogledamo, če se le da:) 

 

 

 

 Potem sta tu holidayinsights in alamy - sledji je praktičen, če si želite tako razpredelnico natisnit, ker ima sličice.

Tole sem sicer postavila za zlatolaskin rojstni dan v šotorček, ampak bi bilo primerno tudi na dan škratov...

 

 

 

Tale: diversityresources je bolj posvečen različnim religijam in njihovim posebnim dnem, pa tudi različnim kulturam - to so bolj "pravi prazniki", kjer ne boste našli najbolj čudnih dni, je pa vseeno zanimivo in zelo priročno, če ravno raziskujete kakšno kulturo s svojimi podmladkom:).

Tole sem naslikala na dan pingvinov... ker je bil pač dan pingvinov, hehe.

In še zadnji - timeanddate, kjer so malo drugačne, kakšne malo manj čudne, ampak tudi zelo zanimive, kakšna je pa še vedno usekana (work naked day, recimo:D - ni ravno veliko poklicev, ki bi zahtevali takšno opravo:D).

Upam, da najdete kak dan, ki vam vsakdanjih naredi malo lepši, malo bolj poseben, malo bolj igriv in nagajiv in ki si ga bojo vaši mali zapomnili kot "uuu, se spomniš, ko..." Ker to so tisti dnevi in trenutki, za katere je vredno živet, ni res?

Srečno novo leto

Dragi moji, v simpatično sodem letu 2022 vam želim veliko prijazne čarovnije, malih drobnarij, ki pogrejejo srce, časa za svoje najljubše in za sprehode v naravo, za kakšno prijetno ustvarjanje, veliko "ponesrečenih poskusov, ki so na koncu boljši kot tisto, kar je bilo načrtovano" (ali pa je vsaj spomin boljši;)... Najini otroci so se že naučili, da so najbolj trapaste ponesrečen reči navadno najboljši spomini:).

In pa seveda vam želim še"neki sladkega"... v očeh, v ustih, v mislih... ker je pač sladko življenje lepše...

In če kdo rabi ideje, kako naredit otrokom (ali/in sebi) bolj čarobno življenje, se bo tu našla kakšna poceni ideja:) - ker za naredit čarovnijo res ne rabiš denarja:) Pomeni jim pa ogromno! - Tole na spodnji slikici sta naredila blondinčka (tamaladva) sama - iz hišic, ki smo jih dobili ob nakupih pri "najboljšem sosedu", novoletnih lučk in kosa velike škatle - pa malo vate... Luškano, ne?
 

Adventni koledar - zbirka povezav in presenečenje

Odkar pišem ta blog, me je lubi prepričeval, da naj ga začnem pisat v angleščini... Cel kup razlogov je bil, da ga nisem - vsi so imeli opravit s časom, hehe;), tako da se ga nisem in nisem lotila... No, počasi je razlogov zmanjkalo in zdaj bom poizkusila:). 

Ta slovenski blog bo ostal, dokler ga bodo ljudje brali, tisti pa bo malo bolj premišljeno naravnan - tu pišem, karkoli mi pač pade na pamet oz. karkoli pač delamo (ne vsega, seveda;) - tam pa bo recimo decembra serija o različnih praznovanjih po svetu. Začela sem z adventnim koledarjem in precej raziskala, od kod, kako, zakaj, kako ga lahko naredimo, itd... Malo drugače kot tu, pa če se komu da brat v angleščini, vabljen tudi tja:).

O adventnem koledarju sem tukaj že velikokrat pisala, predvsem o idejah, s čim ga polnit - če kdo še rabi, tu so zbirke:

- mini darilca - stvari 

 - ideje za velike (otroke ali može, parnterje in podobno svojat)

- ideje za karte

- ideje za navodila in recepte in podobno

- ideje za fantovska in punčkasta darilca

- ideje za  male sladkarije

- ideje kar tako - prva lista

 Vsako leto delamo adventni koledar, vsako leto isti tovornjaček, vsako leto mini darilca, vsako leto otroci, ki se zjutraj veselijo in vsako leto škrati ponočnjaki;)

Uživajte praznični December!

Zakaj je včasih šola doma boljša

Malica v naravi...

Šola doma je (lahko) boljša od šole v šoli... Vem, da to NE VELJA ZA VSE! Vem, da je marsikomu zelo težko in ne mislim tega izničevat, ignorirat ali se delat, da je vse lepo in prav. Spomnim se, kako je bilo meni spomladi težko hodit v službo, pa sta se samo starejšidve šolali doma in si predstavljam, da je trenutna situacija grozno frustrirajoča za vse tiste, ki hodite na delo drugam in imate doma šolajoče otroke, ali ne govorite slovensko (ok, tisti verjetno tega ne berejo;), ali jim težko pomagate pri šolskem delu iz tega ali drugega razloga. Vse to vem. Ta objava ni namenjena temu, da bi prepričevala ljudje, kako je vse fino fajn. Ni. Vem, da ni. Vem, da se nekatere učiteljice zelo trudijo in vem, da nekatere delajo zelo... hkm... pustimo to;). Skratka, vem, da zna bit izredno frustrirajoče, če tudi starši ne razumemo navodil in da to ponekod ni prav redko;)... Ampak v vsem tem sranju je fajn pomislit na to, kaj jim lahko ravno zaradi tega damo, tisti, ki imamo to možnost.

Danes smo pekli kruhke za prvo kosilo...

Torej: ta objava je namenjena vsem, ki vsaj delno delate od doma ali ste na čakanju ali ste kako drugače lahko na voljo svojim malim vsaj del dneva, ko ste oboji še pri sebi in ne pozno zvečer, ko že vsi komaj gledate. Ampak za tiste, ki jih lahko izkoristite, tu je nekaj razlogov, zakaj je šola na domu lahko boljša od šole v šoli:

- otroci si lahko bolj sami organizirajo delo, razporedijo urnik, itd... Vem, da je to lahko tudi minus;), vendar jih tudi v tem primeru na dolgi rok dobro zanje, saj vidijo, da nek urnik rabijo in si ga tudi naredijo (prej ali slej;). Fino je, če lahko kaj narediš vnaprej, fino je, če si lahko kdaj, ko je lepo vreme vzameš malo fraj in greš v gozd namesto, da si cel dan not, za knjigami...

Mala škratica v svojem elementu - gozdu...

 - domače malice in kosila: ko smo bili za praznike pri dedku in babici, sta imela seveda prižgano tv in sem slišala, kako so se nekateri vozniki LPPja javili, da prostovoljno razvažajo kosila otrokom, ki jih potrebujejo. Intervjuvali so enega od teh voznikov, ki je strašno simpatično povedal, kako mu največ pomeni, ko se ti otroci tako razveselijo hrane, ki jo pripeljejo. Nam so se ti otroci seveda zelo zasmilili, saj naši mali "razvajenci" šolskega kosila ne marajo:D - pravijo, da je zelenjava razkuhana, da je je premalo, da so testenine želatinaste in da ni dobro začinjeno (sama sem namreč velik uporabnik vseh nepekočih začimb; od pekočih pa v glavnem sveži ingver, potem se pa počasi konča:D, se bomo mogoče kdaj navadili, ko bojo mali večji...) Ampak za moje otroke je to, da lahko jejo domače malice in kosila, vsekakor plus. In lahko je tudi za vaše:). To res ni težko, saj imajo otroci navadno radi to, kar mami skuha:). Bonus pa je, da so domača kosila lahko neprimerno bolj zdrava:)

Današnja dopoldanska malica: šejk iz banan, mleka in arašidov in banane v temni čokoladi z mlekom.

Takole so nekoč zajtrk pripravili kar otroci sami!

Celo koruzne tortille so sami naredili!

in umeteljno izrezali korenček - tudi to bi lahko bil pouk gospodinjstva, likovne ali tehnike, hehe.

- več časa zunaj: pozimi sredi tedna težko pelješ otroke ven, na zrak, če so oni v šoli in starša v službi... Zdaj pa si lahko organiziramo čas tako, da gremo kaj ven, dokler je še svetlo (saj ne, da se v temi ne da, poznam družino, ki gre pogosto ven v temi, ker jim pač prej ne uspe in vse ok, samo da dela:). Ampak ko je svetlo, lažje delaš razne šotorčke iz smrečja v gozdu, dokler je svetlo, lahko midva delava akro (lahko pa greste na kake zunanje fitnes naprave ali po kaki treking poti, karkoli vam pač dogaja) in predvsem je malo bolj toplo, da se mami ne naveliča bit na enem mestu (če vzamem s sabo skicirko, vodenke in tenka pisala, lahko kar nekaj časa preždim na nekem štoru v gozdu:).

- predvsem pa lahko naredimo učenje vsaj malo zabavno: v šoli nimamo nobene možnosti, otroci so na milost in nemilost prepuščeni zunanjim dejavnikom, na katere nimajo vpliva: učiteljevi domišljiji, zdolgočasenosti, izkušnjam, načitanosti, radovednosti... Včasih se super poklopi. Včasih ne. Zdaj tudi včasih slišiš kak posnetek ali zoom in ti je jasno, zakaj so otroci zdolgočaseni... Kakšni pa naj bojo, če zadeva niti tistega, ki predava, niti približno ne zanima:D. Razumem, da zna bit poučevanje vedno iste snovi dolgočasno, to si morajo potem pač učitelji naredit zanimivo, da jo vsako leto drugače obarvajo, če hočejo, da so ure žive in zanimive... Ker pa je s tem delo, se nekateri tega ne podstopijo in počasi postanejo nekoliko zdlogočaseni;). Ampak zdaj so otroci doma. Naredit morajo res točno to, kar učiteljica reče, ja, vem. Vendar pa jim zdaj nihče ne more čisto priskutit nobene snovi, ker lahko starši vse sproti korigiramo:). In če naši otroci od vse te štale odnesejo samo to, da je učenje lahko zabavno in da si lahko vsako snov narediš zabavno, če se res potrudiš... no, potem se je tale online poskus splačal:). Poskusite, zgubit tako nimate kaj:). Tako in tako boste morali preživet kar nekaj časa s svojimi malimi in jim pomagat/ jih motivirat/ pregledovat/ delat za šolo... Zakaj ne bi tega naredili vsaj malo zanimivega? Včasih ti otroci sami pri tem pomagajo, mali se je recimo sam spomnil in sam odnesel knjigo v gozd, da mi je tam bral. Kar je večkrat dobro: da bere, da je zunaj na svežem zraku, da naredi za šolo in hkrati vseeno lahko gre ven, da bere na dobri naravni svetlobi, pa je celo boljše za oči... Ja, res je bolj luštno s knjigo sedet pod drevesom v poletni vročini, ampak tudi zdaj ni slabo! (samo nekaj za pod rit vzamite s sabo, pride v kratkem objava o naših "stiroporčkih").

Branje v gozdu...

- in to, kar je otrokom daleč najbolj pomembno: "čas s starši". Ko sem jih danes vprašala, zakaj jim je všeč šola na domu, so izstrelili: "ker si ti ves čas zraven". Otroci se doma počutijo varne (upam), starši smo tu, da razložimo, kar ni bilo razloženo na tak način, da bi dotični otrok razumel (in včasih to potem še direktno ali posredno razložimo še drugim otrokom iz razreda, ker se navadno zgodi, da ni samo en otrok imel problema s to snovjo;). Starši smo tu, da jih lahko pohvalimo, ko nekaj naredijo prav, čeprav učiteljica napiše samo zvezdico in nič drugega. Starši smo tu, da jih spodbudimo, da jim pomagamo najt motivacijo (če pravi čas naredite, gremo v gozd pojest sveže pečene kruhke) - take moči učiteljice nikoli nimajo;). 

Uspešna motivacija za šolo: "malica v gozdu"...

Lepo se imejte, veliko se smejte in ne pustite tej zimi, da vas preveč skrbi! Imamo enkratno priložnost, da z otroki ustvarimo prekrasne spomine:)!

Zimska pokrajina - mali svet

 Uf, tole čaka že dve leti, ampak ker smo zadevo morali vsako leto ponavljat in ker je trenutno aktualna, izvolite:). Ko bo jutri začelo deževat in bojo otroci jokali, ker ni več snega, si/jim naredite zimsko pokrajino notri - na suhem in toplem;) *Ali sem res edina, ki ji v mrzlem dežju ni za hodit na dolge sprehode?;)

 Tole je eden od naših "malih svetov" in je še ena od priljubljenih "igrač" - tako kot skrivnostne škatle...

Kaj je mali svet? To je svet v malem - torej neka prostorsko omejena zadevica, ki predstavlja določeno temo, obdobje, pač nek "mali svet" - lahko je to zimska pokrajina, stara Grčija z bogovi na Olimpu,  škratki, Indija, džungla, vodni cikel, karkoli... Podlaga je lahko škatla ali kaj drugega, omejitev je domišljija:)...

 

Zakaj bi bilo to tako strašansko dobro?

- ker ni treba ničesar kupit, kar je vedno fajn, zdaj pa sploh!

- ker je otrokom strašno všeč in se radi igrajo s takimi doma narejenimi, odprtimi igračami

- ker reciklirate smeti v igrače in predvsem

- ker lahko pri tem vsi skup ustvarjate in se imate fajn in ni dolgčas in je še en lep dan v karanteni:)

- ker se bojo v nedeljo otroci mogoče malo igrali z novo igračko in bosta z očijem v miru spila kavico/čaj/vročo čokolado/kuhano vino/... če pa to bere kaka samohranilka, boš tako mogoče lahko enkrat za spremembo v miru poklicala prijateljico;) Skratka - splača se:)

 

Kako narediš zimsko pokrajino? Za podlago vzameš neko belo škatlo ali pa pač nek karton ali kako drugo trdno podlago, ki vam je ni škoda - sama se v službi vedno zagrebem za škatlo, kadar kdo naroči pico (vsi mi jo radi dajo, saj se je nikomur ne da nosit v smeti:D). In potem jo odpeljem s kolesom domov, kjer počaka, da kaj naredimo iz nje:) Zdaj so verjetno vaše možnosti jemanja škatel sodelavcem omejene, ampak če kdaj naročite pico domov, prihranite škatlo!

Če je treba, jo prebarvajte, da bo lepa, bela...

 

Potem naj nekdo iz kosa alufolije izreže eno lepo gladko zamrznjeno jezerce...

 

 In ga nalepi na eno ploskev (navaden uhu v stiku čisto dobro dela v ta namen) - fino zgladite vse s kakšno kartico, žlico ali podobnim, da bo res lepo gladka ploskev. Za obrobo, da se ne bi folija slučajno ob robovih cefrala, izštancajte/izrežite snežinke ali kakšne podobne motive (marjetice zelo podobno izgledajo in se jih da lepo porabit v ta namen;) - če imate, iz različnih barv papirja (kot rečeno - zdaj imamo vsi kolaž doma;) - ga bojo vsaj enkrat otroci porabili, hehe. In nalepite te male ob rob zamrznjenega jezerca - pa še lepo izgleda:). Če nimate štanc, lahko naredite male snežinke iz papirja (to smo vsi delali v oš) ali pa samo natrgate papir na koščke ali vato, itd...

 Za sneg ob robove škatle nalpite malo vate (z mekolom gre super, pa tudi če ni nalepljena ni problem, samo tako je manj pospravljanja;) Zdaj greste lahko z otroki na lov po stanovanju za malimi rečmi, ki jih lahko postavite v zimsko pokrajino. Mogoče ima vaš mali kakšne male figurice akrtičnih živali ali malo punčko, karkoli je ok, ni pravil, saj veste, pri meni ni nikoli pravil, tu si lahko odpočijete od njih;) 

Mi smo dali not zimske škratke (kako vem, da so zimski? Barve in motivi in šal jih izdajo, hehe;), pa mini kovinska vedra (če jih nimate, lahko vzamete kak naprstnik iz šiviljskega pribora - to ima velika večina ljudi doma, tudi če ne vejo, da imajo - vedno se nekje na dnu tiste lesene škatle najde nek prastari kovinski naprstnik:D. Zraven je še par steklenih kapljic, ampak to je že preseravanje:D. Bojo preživeli tudi brez;). Lahko pa potresete kakšne konfete (krogci izrezani z navadnim luknjačem, recimo;) - ampak na lastno odgovornost - jaz vam ne bom prišla pucat, ok?:D Mam že svojega dovolj;). Tudi riž bi bil ok. 

*Če imate vodno navdahnjenega otroka, lahko seveda jezero poseli cela rajda raznih vodnih živali (pri nas so ga preplavili raki in ribe in vsa mogoča golazen;), izštancane iz papirja, če imate plastične živali, seveda na plan z njimi!

 

 In najlepše pri vsem je, da boste to zadevo samo 1x delali skupaj! Naslednje leto jo bojo naredili že sami, vi samo tisto škatlo od pice od nekod privlečite, pa bojo točno vedeli, kaj naredit z njo;).

Dan škratov

Danes je dan škratov. Ja, to obstaja, čisto zares. In pri nas so škrati še vedno zelo "in". Popularni. Kakorkoli že temu rečete, zlatolaska je še vedno nora nanje. Počasi začenjam verjet, da se bo res še kot odrasla igrala škrate... Ona je vsekakor prepričana v to:D. Ampak res je nora na škrate, odkar je bila takale mini:

Kako bi lahko praznovali dan škratov? Lahko kakšnega sešijete:

Lahko ga naslikate na majico:

Ali pa na kartončke:

Ali pa na flaške za nosek spirat:

Ali na kovček:

Lahko ga izrežete iz koščkov filca in z njim okrasite škatlo za v vrtec (ali za likovni pribor ali kako drugo škatlo;)

Ali ga naredite iz storžka:

sfilcate iz volnene preje:

Lahko ga spečete:

Lahko pa naredite kostum (prva slika) ali škratovsko ogrinjalo (ukradeno Rdeči kapici;):

Lahko škratu naredite škratovsko domovanje - mušnico-hišico in štore za sedet:

Lahko ga zmodelirate iz Fimo mase:

in obesite na žičko, da bo označeval pravi dan na koledarju:

 ali ga nalepite na voščilnico:

Lahko pa spečete pravo škratovsko torto - tako enostavno, ker ste ravnokar izvedeli za dan škratov;):

Ali tako kompicirano, ker radi okrašujete torte;)

Ali ker ima nekdo rojstni dan...

In seveda vam pri tem lahko pomagajo otroci...

Bi rajši slano? Pa takle škratovski bento:

Prekomplicirano? tale je enostavnejši:

Ali pa naredite samo škratovske mušnice za jest (mocarela in mini paradižnički ali jajce in veliki paradižniki;)

Tile škratki tako zelo enostavni, da jih lahko naredi še čisto mali otrok:

Za tele rabiš že malo bolj spretne rokice in leseno osnovo:

Tile sladki škratki so iz čokoladnega bonbona, ki sem mu naredila kapico iz filca in dodala vrteče se (googly) učke:

Tele mušnice so bile vabila na (še) eno škratovsko zabavo:

Tele pa so držale pijačo (označene z znakcem otroka v vrtcu - dober trik, da že mali otroci vejo, kateri kozarček je njihov):

Lahko seveda priredite pravo škratovsko zabavo...

In na njej škratovsko pinjato...

Lahko pa samo pogledate kake slike škratov na netu (waldorfci jih imajo precej;) ali pa preberete kakšno fajn knijgo:

Lahko iz velikega kosa papirja naredite kako fajn škratovsko pokrivalo:

Mogoče imate kje kake škratke doma...

Naši decembra oživijo in se skrivajo po hiši. Ampak zdaj je maj, zato jih boste morali kar sami postavit...

Če imate primeren škratovski puloverček, bo tudi štelo:

Upam, da imate dovolj idej za škratovski dan, kakšna bo že prva, vsaj za učke napast. Seveda jih lahko prilagodite po svoje, glede na zanimanja svojega malega škrata - če ima rad na primer avte, polže,... vstavite namesto "škrat" povsod "polž", pa je;). Saj nihče ne ve, da danes ni dan polžev, lahko si ga naredite. Ampak ne, dan polžev tudi že obstaja - ne vem, več kdaj je... moram pogledat... nujno. ker imam doma nekoga, ki ima rad polže... Avtov pa nihče, zanimivo... 

Imejte se lepo s svojimi malimi škratki!