Zakaj je včasih šola doma boljša

Malica v naravi...

Šola doma je (lahko) boljša od šole v šoli... Vem, da to NE VELJA ZA VSE! Vem, da je marsikomu zelo težko in ne mislim tega izničevat, ignorirat ali se delat, da je vse lepo in prav. Spomnim se, kako je bilo meni spomladi težko hodit v službo, pa sta se samo starejšidve šolali doma in si predstavljam, da je trenutna situacija grozno frustrirajoča za vse tiste, ki hodite na delo drugam in imate doma šolajoče otroke, ali ne govorite slovensko (ok, tisti verjetno tega ne berejo;), ali jim težko pomagate pri šolskem delu iz tega ali drugega razloga. Vse to vem. Ta objava ni namenjena temu, da bi prepričevala ljudje, kako je vse fino fajn. Ni. Vem, da ni. Vem, da se nekatere učiteljice zelo trudijo in vem, da nekatere delajo zelo... hkm... pustimo to;). Skratka, vem, da zna bit izredno frustrirajoče, če tudi starši ne razumemo navodil in da to ponekod ni prav redko;)... Ampak v vsem tem sranju je fajn pomislit na to, kaj jim lahko ravno zaradi tega damo, tisti, ki imamo to možnost.

Danes smo pekli kruhke za prvo kosilo...

Torej: ta objava je namenjena vsem, ki vsaj delno delate od doma ali ste na čakanju ali ste kako drugače lahko na voljo svojim malim vsaj del dneva, ko ste oboji še pri sebi in ne pozno zvečer, ko že vsi komaj gledate. Ampak za tiste, ki jih lahko izkoristite, tu je nekaj razlogov, zakaj je šola na domu lahko boljša od šole v šoli:

- otroci si lahko bolj sami organizirajo delo, razporedijo urnik, itd... Vem, da je to lahko tudi minus;), vendar jih tudi v tem primeru na dolgi rok dobro zanje, saj vidijo, da nek urnik rabijo in si ga tudi naredijo (prej ali slej;). Fino je, če lahko kaj narediš vnaprej, fino je, če si lahko kdaj, ko je lepo vreme vzameš malo fraj in greš v gozd namesto, da si cel dan not, za knjigami...

Mala škratica v svojem elementu - gozdu...

 - domače malice in kosila: ko smo bili za praznike pri dedku in babici, sta imela seveda prižgano tv in sem slišala, kako so se nekateri vozniki LPPja javili, da prostovoljno razvažajo kosila otrokom, ki jih potrebujejo. Intervjuvali so enega od teh voznikov, ki je strašno simpatično povedal, kako mu največ pomeni, ko se ti otroci tako razveselijo hrane, ki jo pripeljejo. Nam so se ti otroci seveda zelo zasmilili, saj naši mali "razvajenci" šolskega kosila ne marajo:D - pravijo, da je zelenjava razkuhana, da je je premalo, da so testenine želatinaste in da ni dobro začinjeno (sama sem namreč velik uporabnik vseh nepekočih začimb; od pekočih pa v glavnem sveži ingver, potem se pa počasi konča:D, se bomo mogoče kdaj navadili, ko bojo mali večji...) Ampak za moje otroke je to, da lahko jejo domače malice in kosila, vsekakor plus. In lahko je tudi za vaše:). To res ni težko, saj imajo otroci navadno radi to, kar mami skuha:). Bonus pa je, da so domača kosila lahko neprimerno bolj zdrava:)

Današnja dopoldanska malica: šejk iz banan, mleka in arašidov in banane v temni čokoladi z mlekom.

Takole so nekoč zajtrk pripravili kar otroci sami!

Celo koruzne tortille so sami naredili!

in umeteljno izrezali korenček - tudi to bi lahko bil pouk gospodinjstva, likovne ali tehnike, hehe.

- več časa zunaj: pozimi sredi tedna težko pelješ otroke ven, na zrak, če so oni v šoli in starša v službi... Zdaj pa si lahko organiziramo čas tako, da gremo kaj ven, dokler je še svetlo (saj ne, da se v temi ne da, poznam družino, ki gre pogosto ven v temi, ker jim pač prej ne uspe in vse ok, samo da dela:). Ampak ko je svetlo, lažje delaš razne šotorčke iz smrečja v gozdu, dokler je svetlo, lahko midva delava akro (lahko pa greste na kake zunanje fitnes naprave ali po kaki treking poti, karkoli vam pač dogaja) in predvsem je malo bolj toplo, da se mami ne naveliča bit na enem mestu (če vzamem s sabo skicirko, vodenke in tenka pisala, lahko kar nekaj časa preždim na nekem štoru v gozdu:).

- predvsem pa lahko naredimo učenje vsaj malo zabavno: v šoli nimamo nobene možnosti, otroci so na milost in nemilost prepuščeni zunanjim dejavnikom, na katere nimajo vpliva: učiteljevi domišljiji, zdolgočasenosti, izkušnjam, načitanosti, radovednosti... Včasih se super poklopi. Včasih ne. Zdaj tudi včasih slišiš kak posnetek ali zoom in ti je jasno, zakaj so otroci zdolgočaseni... Kakšni pa naj bojo, če zadeva niti tistega, ki predava, niti približno ne zanima:D. Razumem, da zna bit poučevanje vedno iste snovi dolgočasno, to si morajo potem pač učitelji naredit zanimivo, da jo vsako leto drugače obarvajo, če hočejo, da so ure žive in zanimive... Ker pa je s tem delo, se nekateri tega ne podstopijo in počasi postanejo nekoliko zdlogočaseni;). Ampak zdaj so otroci doma. Naredit morajo res točno to, kar učiteljica reče, ja, vem. Vendar pa jim zdaj nihče ne more čisto priskutit nobene snovi, ker lahko starši vse sproti korigiramo:). In če naši otroci od vse te štale odnesejo samo to, da je učenje lahko zabavno in da si lahko vsako snov narediš zabavno, če se res potrudiš... no, potem se je tale online poskus splačal:). Poskusite, zgubit tako nimate kaj:). Tako in tako boste morali preživet kar nekaj časa s svojimi malimi in jim pomagat/ jih motivirat/ pregledovat/ delat za šolo... Zakaj ne bi tega naredili vsaj malo zanimivega? Včasih ti otroci sami pri tem pomagajo, mali se je recimo sam spomnil in sam odnesel knjigo v gozd, da mi je tam bral. Kar je večkrat dobro: da bere, da je zunaj na svežem zraku, da naredi za šolo in hkrati vseeno lahko gre ven, da bere na dobri naravni svetlobi, pa je celo boljše za oči... Ja, res je bolj luštno s knjigo sedet pod drevesom v poletni vročini, ampak tudi zdaj ni slabo! (samo nekaj za pod rit vzamite s sabo, pride v kratkem objava o naših "stiroporčkih").

Branje v gozdu...

- in to, kar je otrokom daleč najbolj pomembno: "čas s starši". Ko sem jih danes vprašala, zakaj jim je všeč šola na domu, so izstrelili: "ker si ti ves čas zraven". Otroci se doma počutijo varne (upam), starši smo tu, da razložimo, kar ni bilo razloženo na tak način, da bi dotični otrok razumel (in včasih to potem še direktno ali posredno razložimo še drugim otrokom iz razreda, ker se navadno zgodi, da ni samo en otrok imel problema s to snovjo;). Starši smo tu, da jih lahko pohvalimo, ko nekaj naredijo prav, čeprav učiteljica napiše samo zvezdico in nič drugega. Starši smo tu, da jih spodbudimo, da jim pomagamo najt motivacijo (če pravi čas naredite, gremo v gozd pojest sveže pečene kruhke) - take moči učiteljice nikoli nimajo;). 

Uspešna motivacija za šolo: "malica v gozdu"...

Lepo se imejte, veliko se smejte in ne pustite tej zimi, da vas preveč skrbi! Imamo enkratno priložnost, da z otroki ustvarimo prekrasne spomine:)!