Pica ulomki

 Pri malem se učijo poštevanko in deljenje. Ker ima matematika svoj neslavni sloves, saj veste: "če hočete čisto natančen in čisto neuporaben odgovor, vprašajte matematika:D", naj ga razbijem - matematika zna bit čisto uporabna reč. In otrokom to navadno demonstriramo s pico:

Navadno je pica samo narisana (zdaj pač virualna -glej zadaj). In seveda je najboljša sveže pečena - ampak to je za dolgotrajno učenje včasih nepraktično... Zato nekaj vmes:

Pica iz kartona ali papirja in gor razni koščki hrane, ki jih razdeliš na 2 ali 3 ali 4 dele, "da je fer" (torej da dobijo vsi enako):

Tako postane matematika zabavna. In ni ravno težko:). Je nekaj dela z izrezovanjem vseh teh delčkov, ne rečem, ampak zdaj bi mi otroci pri tem že pomagali (to sem naredila že pred leti, ko še niso bili vešči škarij, šolarjem to res ni problem)... In to lahko delate medtem, ko vam otrok na glas bere, recimo - ta čas itak ne bi mogli delat za službo...

Ideja je pobrana iz nurturestore, seveda jo pa za 3. razred malo prilagodite, da bo težje (če je treba; pri nas si mali zadeve zakomplicirajo kar sami:). Mali je samoinciativno sam izrezal :2= in puščico. Otroci radi povezujejo, to nam je v naravi. Nisem mu nič razlagala, samo pico sem mu dala (so se pa že prej igrali z njo, ker sta imeli ulomke tudi punci;), tako da ni bilo treba kaj dosti razlagat:).

Vem, da so ulomki lahko precej intelektualno naporni, ker jih otroci dobesedno ne morejo dojet, dokler se jim ne razvije določen del v možganih (to je zelo poenostavljena razlaga, ne me držat za besedo, je pa vezano na zrelost možgan, več o tem lepo povzame Robert Sapolsky, (čeprav niso njegove raziskave), če koga zanima; sicer pa seveda znanstvena literatura, tole je celo javno dostopno:)). 

Zato je vsaka dejavnost, ki je bolj praktične narave, zelo dobrodošla za razvijanje tega dela in se na dolgi rok splača. Enostavno je drugače, ko zadevo primeš, tudi če si sicer "slušni tip" (za te je narejena naša šola in jih je od vseh tipov najmanj:D) ali "vidni tip" (tem je v teoriji super tole virualno, ko so same slikice, pa vseeno večini nekaj manjka...). Kot so naši mali rekli: "Praktično učenje si bolj zapomniš že zato, ker je drugače!" Pravilo palca: "karkoli lahko otroci primejo, bo povečalo motivacijo za učenje in snov se potem sama vtihotapi v glavice, brez joka, brez frustracije, brez jezenja." Opomba: še vedno vas to čaka, ko bo treba prepisat nalogo oz. navodila za matematično nalogo iz DZ v zvezek, ker je prepisovanje matematičnih nalog roko na srce res duhamorno početje, ampak vsaj za samo snov, ko se otrok dejansko uči, lahko poskrbimo, da ni frustrirajoča in duhamorna. Gre hitreje v glavo;). To naj bi bil namreč cilj učenja;).

* Ko sem inštruirala otroke, sem videla, da večinoma niso bili neumni, da ne bi mogli dojet nečesa. Nekateri so bili leni, ampak ne vsi in tudi lene se je dalo z raznimi takimi triki zelo hitro motivirat. Samo nekak se niso ujeli z učitelji (in včasih je bil kak razred, kjer se z dotičnim učiteljem ni ujel nihče, vsaj tako so bili prepričani učenci:D). Če si torej ne želite zapravljat denarja za inštrukcije (trenutno pa niti ne vem, če so možne...) ali pa če bi radi samo približali otroku matematiko... tole je en način - enostaven in otroci lahko narišejo še marsikaj drugega, kar dajo na pico in imate zraven še likovni pouk;). In če pomagajo mali bratci in sestrice iz vrtca, potem vadijo fino motoriko itd itd... Mimogrede: če se komu zdi, da se trudim v vsako reč vnest učenje, ni tako - to pride spontano, v glavnem pa se trduim obratno: v učenje vnest zabavo:). To se namreč da! Tako se tudi naučimo več in hitreje (zdaj je gora raziskav na to temo res že Mount Everest). Skratka: tudi če ne marate zabave in vam gre samo za čisto produktivnost, se splača;).

Če se otrok uči dele celote ali ulomke, kakorkoli hočete temu reči (vem, da so včasih učiteljice zelo občutljive na to poimenovanje, ker ni čisto isto, je pa podobno...) no, če se vaš otrok uči kaj takega, izvlečite vse možne zadeve na to temo: mi imamo knjigo Tinko Polovinko, ki jo je celo učiteljica predlagala (tudi predstava je bila prav hecna:), nekoč ko se je še dalo hodit na predstave;), pa to pico, pa jabolko lahko razrežete na 2, 4, 8 itd.. delov... Karkoli. Otrokom bo všeč karkoli, so strašansko neizbirčni, dovolj jim je že, da se trudiš (tako mojim kot vsem, ki sem jih inštruirala), pa te nagradijo s trudenjem, čudenjem, zanimanjem. Tudi če se nočejo učit, se nekak ne morejo upret;). Ker učenje JE zabavno!:) Ne drilanje, ampak usvajanje nove snovi, ker smo nepopravljivo radovedna bitja. Dril ni preveč zabaven in zanj rabiš malo več domišljije, da ga "pozabaviš";). Več o tem prihodnjič, v nadaljevanju "kako poštevanko naredit zabavno" - to bo šele izziv, hehe.