Vzhodnoevropska skrivnostna škatla in nalogice

Naše skrivnostne škatle zdaj verjetno že vsi poznate, če pa kdo še ne ve, kaj je to: to je malo večja škatla ali zabojček z drobnim razsutim materialom (riž, koruza, itd) in predmeti na temo... v tem primeru naših obravnavanih dežel. Ker se ne menimo preveč za meje, obravnavamo večinoma države po sklopih, na primer: Nemčija in Avstrija skupaj - se pogovarjamo o tem, kaj imata skupnega in kje sta si različni, vendar je skrivnostna škatla ena (verjetno ni treba razlagat, zakaj;). Tako je zdaj vzhodnoevropska škatla ena za Češko, Slovaško in Poljsko, te smo si pač izbrali.

V skrivnostno škatlo sem spet natresla kar mungo fižol, saj je vzhodna Evropa tudi še zelo zelena in bomo riž itak drgnili celo Azijo... Vanj sem položila mini kozarčke za pivo, ker so pač Čehi znani po dobrem pivu, pa uro, ker so naredili prvo astronomsko uro, filmski trak, ker imajo enega najbolj znanih filmskih festivalov v Evropi, čipko in lesene igračke, saj slovijo po obojem, pa še leseno jajce, saj so znani po umeteljnih pirhih tako Čehi kot Slovaki in Poljaki. 

Če bi imela kako marioneto, bi jo dala not, saj ni države, kjer bi bile te lutke tako priljubljene kot na Češkem (tudi za odrasle!). Ampak jo bomo očitno morali naredit - recimo, da jo ponazarja tista lesena piščalka - škratek z zeleno kapico... Iskala sem še Koh-i-noor barvice, saj so od tam in dobre, vendar se mi ni dalo prebrskat čisto vseh njihovih barvic in sem obupala. Ko sem bila mala, sem vedno občudovala eno malo punčko iz ličkanja - obesek na smrečici, vendar ima to sedaj verjetno mama, zato je nisem dala notri, sicer pa bi jo, delajo jih namreč na Češkem in Slovaškem.

 

 Kristalnega kozarca ne bi dala not, tudi če bi ga imela (Češka), sem pa dala not "štamprle", torej kozarček za žganje, po katerih so znani Slovaki (ker tudi če ga mali razbijejo, ne bo nihče jokal za to - kolikor pri nas žganja spijemo, je tudi naprstnik dober :D).

 

Spodaj, tik pod jajcem je košček jantarja (kupila nekoč na sejmu mineralov in fosilov v Tržiču - ideja za izlet za kdaj za kasneje;), po katerem slovi Poljska, če bi imela, bi dodala še pobarvane križe, ampak pri nas križev ni prav veliko;). Sem razmišljala, da bi jim dala lesen Tau, pa ne vem, če ne bojo potem katoliki užaljeni, ko bojo to brali... Imamo pa zato toliko več zadevic za med, med drugim tole luštno posodico, ki jih bo spomnila, da so po medu poznani Slovaki.

Ker imajo Čehi po nekaterih podatkih največ gradov na površino, Slovaki pa največ gradov na prebivalca, je bila ena nalogica, da morajo izrezati grad in ga nalepit v svoj zvežček:

 In še dokaz, da otroci, ki za šolo ne marajo pisat prav nič in bojo vse povedi naredili kratke, kot se le da, prav z veseljem izpolnjujejo nalogice in pišejo in pišejo (tu rešuje še za Avstrijo in Nemčijo, ja). Mali se je skregal, da hoče TUDI ON PISAT  in naj mu pustita nekaj nalog za rešit:D. Haha, to si želimo, ne?:)

 

Kaj smo še počeli?

* Poslušali smo Bedricha Smetano in Antonina Dvoržaka, seveda. Najprej, na Češkem oz. za Smetano se bojo kregali - pač je V Evropa in to je to. Potem na Poljskem pa mojega najljubšega in najbolj domoljubnega klasika - Frederica Chopina! No, ta je pa puncama tako prirastel k srcu, da ga še 14 dni ves čas poslušata medtem, ko delata za šolo!

* Brali Prigode dobrega vojaka Švejka od Jaroslava Haška; tule je strip, prirejen po knjigi. Karl Čapek nekak še ni za tele male glavice.

 

* Na Poljskem seveda ne moremo mimo moje ljube Marie Curie, ker je bila pač res edinstvena ženska - že to, da je sploh lahko delala, kar je delala, je bil dosežek, pa da je dobila ne eno, ampak DVE Nobelovi nagradi in ne samo to, ampak iz DVEH RAZLIČNIH področij! To mislim, da še ni uspelo nikomur drugemu. Da ne govorimo o tem, da je bila prva uradno priznana znanstvenica... (Tudi sicer so imeli Poljaki par hudih žensk). Tako da bomo njej na čast naredili par kemiskih poskusov:)

 

*** Pa seveda bo marsikdo dodal, da ne smemo pozabit omenit papeža Janeza Pavla II. in Lecha Walense ter Vaclava Havla (Češka), ampak s politiko ne težim preveč, ker tudi mene ne zanima;). Romana Polanskega pa na otroškem blogu rajši ne bi omenjala... Čeprav že vidim, da me bosta punci vprašali, ko bosta tole prebrali...