Pa potujmo dalje... Tokrat po VZHODNI EVROPI; najprej smo se ustavili na Češkem, kjer smo jedli super dobre cmoke iz kvašenega testa, polnjene z dedijevo slivovo marmelado, kuhane v mleku, v pokriti posodi, v pečici. Ko jih postrežeš, jih preliješ še z maslom, makom in sladkorjem in bili so NJAAAAMI!!! Vsi smo jih z velikim veseljem zmazali, še dedi, ki sicer ni največji navdušenec nad sladkimi glavnimi jedmi (vendar pa je velik ljubitelj cmokov:) in nič mu ni ostalo za naslednji dan... Recept je pa iz knjige Cmoki, praženci in žličniki, ki sem ji tukaj že pela hvalnice - enostavno je vse iz te knjige dobro:) Na žalost smo jih pozabili slikat (oz. se nam je mudilo jest - to se nam zelo pogosto zgodi;). Ko smo to ugotovili, so vsi skočili: "Ja, ni druge, bo treba še enkrat naredit!" :D...
Enako usodo je doživelo kosilo, ki ga je vzel mali s seboj v šolo, mi je pa uspelo poslikat kosilce, ki sta ga jedli punci doma (sicer v nekoliko manj fotogenični škatli in malo manjši kruhek, ker sta ga tako dobili še na krožniku;). Češka zastava je iz jagodičevja (borovnice, ribez in jagode) ter domače skute. Zraven na levi pa je CHLEBIČEK - to je v bistvu obloženi kruhek, torej neke vrste odprti sendvič; kruh, namazan z nekim namazom (majoneza, kisla smetana s hrenom, itd) bogato obložen s sirom, mesom (šunka, slanina, itd), zelenjavo in vloženimi zadevami (kisle kumarice, kapre, olive itd...) Čehi dajo navadno gor še rezino trdokuhanega jajca, vendar mi nismo veliki ljubitelji le-teh, zato sem ga izpustila.
Ocena: ODLIČNO! Lubi je tokrat delal od doma in bil po pričakovanju navdušen (sendviči so bili njegova najljubša hrana, preden sva se pobliže spoznala - potem sem ga pa po njegovih besedah "pokvarila/razvadila" z lazanjami in domačimi testeninani in vokom... :D). Ampak sendviče ima še vedno rad, seveda:). Tavelika tamala me je spraševala o skrivnosti dobrega sendviča, ker ji drugje niso tako všeč - povedala sem ji, da je skrivnost v tem, da si fer - torej, da povsod dobro namažeš namaz, da si velikodušen, torej, da ne škrtariš, sploh ne z namazom in zelenjavo, sicer bo suho in ostalimi stvarmi, sicer ne bo pravega okusa;)... potem samo še poskušaš lično zložit vse skupaj, kontrastne barve itd... izi pizi:)
* Poleg sendviča in sadne zastave je mali v šolo dobil še medeno mleko, saj so Slovaki znani po medu (in ker je trenutno mraz, pa paše kaj toplega;). Zraven še zajeten kos poljskega makovega zvitka (makowitz), več o tem jutri:). Lahko bi mu dala tudi češko babovko (glej spodaj), pa si je izbral makovic.
Od sladic smo najprej poizkusili BABOVKO, recept od tu. To je neke vrste marmorni kolač, samo da so notri namočene rozine in ni masla, testo je bolj rahlo in manj zbito in nam je bilo bolj všeč kot klasičen marmorni kolač, saj ni tako suha.
Priznam, da sem jo na lastno pest potem še prelila s čokolado... Tega ni bilo v receptu, vendar sem prepričana, da Čehi ne bi imeli nič proti:). Po mojih izkušnjah so to tako in tako zelo nežni in prijazni ljudje, tako da... gotovo mi ne bi težili zaradi čokolade! Ni pa potrebe, saj so bile že rozine namočene in je zadeva vse prej kot brez okusa;). Ampak za čokoholike...
Jedli smo še zelenjavno juho (neke vrste enolončnica) in rezance s slivovim đemom (izredno enostavna in hitro narejena jed - skuhaš rezance, med tem ko se kuhajo, prepražiš drobtine na masti (jaz sem dala maslo, nisem mela masti, lahko bi tudi olje) in odcejene rezance zmešaš z marmelado in drobtinami. Njami! Enostavno, hitro, super za tista zelo zaposlene dni, ko bi vseeno radi skupaj jedli, pa se vsakemu mudi na svoj konec (se še spomnite?:D)
Enkrat smo jedli tudi mesno kosilo: mesna štruca, kislo zelje in kruhovi cmoki. To je bilo posebej všeč dediju:). Se pa kar en čas peče vse skupaj, tako da to je bolj za vikend kosilo.
Kaj bi pa vi predlagali za češka kosila?
Ni komentarjev:
Objavite komentar