Japonci imajo praznik cvetočih češenj - in res japonske češnje prekrasno cvetijo - kljub temu pa so mi kot zavedni biologinji bolj všeč "naše", ki ti dajo še za jest;) - ampak tudi japonske češnje so lepe, to jim je treba vsekakor priznat! Pred leti so imeli praznovanje v botaničnem vrtu, ki ga je organizirala japonska skupnost pri nas in smo šli, ker smo bili blizu in vedno za raznorazne bedarije;), drugo leto je bilo organizirano celo tekmovanje v bentojih in to je bilo sploh fino.... Potem je nekaj odpadalo, naslednjič je bilo samo malo druženje pod drevesi, pa smo vseeno šli, si prinesli malico in bilo je luštno.
Potem organiziranega praznika sicer ni več bilo, ampak nam je bilo še vedno všeč imet piknik pod cvetočimi češnjami... In zdaj smo spet dokaj blizu japonskih češenj (ma, v Ljubljani je tako vse blizu:D)... Pa gremo vsako leto tja: s kolesi se odpeljemo, prej pa jih naložimo s hrano in lepo dekico, ki mi jo je nekoč prinesla sestra iz Bolivije (ja, vem, globalizacija: pod japonskimi češnjami, na bolivijski preprogi, jemo bosanski burek (oz. sirnico, če smo že ravno natančni:D) in makovo potico, hehe...) Hej, ste že slišali za "fusion cuisine"? No, mi to obvladamo:D.
Letos smo komaj še ujeli cvetoče češnje, saj je petkov/sobotin dež pocufal večino cvetov. Ampak nekaj jih je le še ostalo... In piknik z dobro hrano je vedno dovolj za lep dan. Ne rabite nič posebnega: mi smo si prinesli oprano in narezano zelenjavo (paradižnik in korenje), sadje (hruške, kivi in jagode), makovo potico je prispevala babi, burek pa sva spekli skupaj s temnolasko in ga prinesli v košarici na kolesu kar v pekaču (ja, to gre, sploh ni problem, je bil še topel!). Zraven čaj v termoski in voda v bidonu. Poceni, enostavno, izvedljivo:)
Potem smo se še malo razgibali, ker je pač to na svežem zraku vedno fajn in ker vsak izgovor prav pride - midva z najino ljubo akrojogo/partnersko jogo/letečo jogo, punci pa sta igrali badminton (ja, loparje je mala nosila s seboj!)
Lahko pa se samo počite na deko ali armafleks in se zagledate v lepe cvetove... in imate svoj zen trenutek (če nimate malčkov ali dojenčkov - takrat je bolj malo zena;)... Pri dojenčku lahko to poskusite med dojenjem, malčka pa nafintirajte, da skupaj gledata in iščeta vzorčke, čebele, čmrlje... samo, da gleda par minut in vam da relativni mir, hehe;).
A zakaj? Zato, ker je tak dan nekaj posebnega - je praznik - tudi če ni "pravi praznik". Ker to, da opazujemo lepo naravo, da tisto "nekaj več", za kar se verniki navadno bojijo, da smo ateisti prikrajšani. Nam da to narava, vsaj zelo pogosto. Ker se pod takim drevesom res počutiš majhnega in se čudiš vesoljni lepoti... Ker se lahko umiriš (dokler kdo ne zagazi v bližnje močvirje- ne sprašujte;), ker se tega otroci vsako leto veselijo in je to zanje tradicija kot je za naketere velikonočna maša... Veliko je poti do istega cilja. In za vse tiste, ki vam mogoče manjka nekaj, pa ne veste točno kaj, poskusite piknik v naravi... Ker je cena res zanemarljiva (jedli bi itak;), če se vam ne da kuhat, si zdaj lahko celo naročite hrano kamorkoli:D... lahko se odpeljete s kolesi ali greste peš in napakirate eno košarico z dobrotami in to je to.
Enostavno, luštno in naredi dan čisto poseben! In to je dostopno vsakomur! ne glede na izobrazbo, ne glede na denar, ne glede na okolje - ker v sloveniji imamo vsi v radiju 2 km kako lepo cvetoče drevo na javni ali prosto dostopni površini;).
Ker pa je napoved ne preveč naklonjena takim podvigom, še ena ideja za doma, medtem ko čakate na boljše vreme (dobesedno;): risanje cvetočih češenj...
PS: Haha, sem pa dobro naplanirala tole objavo, ni kaj! Od vseh dni v zadnjem mesecu in pol, je tale sneženi, gotovo najbolj primeren, da vas povabim ven, na piknik:D. Jah, ni kaj, enim rata:D. Uživatje doma ali na snegu, pride jutri ena snežena objava, da se odkupim;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar