Prejšnjo karanteno, ko je zapadel sneg, so se šli prijatelji sankat na Toško čelo. Nisem vedela, da je gor še sankališče, ker že 100 let nisem bila tam, zato je bil to krasen opomnik, da smo se čez nekaj dni spravili še mi! Virtualna hvala za navdih in zdaj ga "plačujem naprej":) Morda še kdo rabi opomnik, da je na bližnjem hribu, v občini, seveda:D, sneg:)... Danes bo še zdržal, do popoldneva ne bo deževalo:)
Morala zgodbe: če se vsi potrudite, se imate lahko tudi v teh časih, tudi s crknjenim avtom in mastnim računom za mehanika, vseeno fajn:). Račun ne bo manjši, avto ne bo nov in ne vidva, ne otroci ne bojo nič srečnejši, če smo vsi slabe volje... Če pa se vsi prilagodimo in otroci ne težijo in starša nimava proti, če naredimo pol urni ovinek, ker mehanik pač ni za vogalom... in če se malo pripravite na vse skup (beri: topel čaj in čokolada;), potem je lahko kljub vsemu neplaniranemu ... vseeno fajn:). Pa še vsaj otroci se našportajo in to šteje v učni načrt, hehe;). *Če bi rada pa tudi vidva poskusila akro, se pa dobimo po izolaciji, hehe. Do takrat se pa zraven sankajte, pa bo.
PS: ne vem, ali te "navdihujoče zgodbice" sploh komu pomagajo ali bi rajši slišali težave... Ker teh tudi ni problem najt:D. Na blog dajem v glavnem rešitve (kadar jih najdem), ker se mi zdi, da bi te drugim bolj koristile, včasih pa ne vem, ali to res pomaga - sploh ne v teh časih... ko ljudje dostikrat bolj rabijo tolažbo, da niso sami v vsem kot pa neke "vse se da če se hoče" in "lej, kako se imamo fajn"... Če se komu tako bere, ni tako mišljeno. Mišljeno je, kako iz limon naredit limonado;) Še vedno je na čase kisla (sploh če nimaš sladkorja ali daš premalo vode;), je pa vsaj zdrava... In nobena limona ne rodi ves čas. Kmalu boste spet preklinjali svojega šefa in sodelavko, ki preglasno žveči čigumi ali non stop čeblja, brez skrbi;). Malo heca, malo zares;).
Ni komentarjev:
Objavite komentar