Zadnjič sem razlagala o času z očiji... Pri nas se ta zgodi navadno spontano, kadar pač vsi sedijo nekje, pa se oči nečesa loti in ga otroci napadejo...
Tako so pri dediju reševali križanke (nazadnje, ko smo smeli k njemu). Dedi ima vedno časopise in oči ima veselje s križankami (dedi pa ne, zato so vedno prazne:D)... In punci se vedno radi priklopita in pomagata... In s sudokuji (ki jih dedi še manj mara kot križanke in zato sploh nikoli niso rešeni:D). In kumigurumiji - ja, saj vem, niso to, nimam pojma, kako se jim že reče, pač tista tretja reč s številkami...
PS: sama kot prava hči svojega očeta nimam prav velike strasti do teh reči in jih z veseljem prepustim očiju:).
Ni komentarjev:
Objavite komentar