* Uf, pozabila sem slikat pečene - ko pride hrana iz pečice, pri nas
navadno nihče ne misli na fotoaparat...hehe. No, ampak za tiste, ki bi
jih mogoče zanimal sam postopek izdelave prest - pravih bavarskih
prest... Zakaj bi to kdo počel? Ker so domače preste neprimerno boljše kot kupljene, ker naredijo dom domač, saj celo stanovanje diši po sveže pečenem kruhu, ker je zabavno in ker lahko to počnejo otroci vseh starosti - pri tem se jim res nič ne more zgodit:). *Je pa kuhinja potem cela od moke, ampak to je del "domačnosti", ok?;) *Ne, dragi moji otroci, to ne pomeni, da si želim imet celo kuhinjo svinjsko, prosim ne berite vsega dobesedno!:D Samo da jo toleriram zato, da lahko kuhate, kar pa še predobro veste, hehe;).
Če kdo rabi točen recept za tele, ga tudi lahko napišem, gre pa iz praktično
kateregakoli krušnega teste: npr. najbolj enostaven recept za kruh je: pol kile
moke, cca 3,3 dl vode, žlička soli, žlička sladkorja in 24 g kvasa vse
zgneteš skup.
Potem prekrižamo konca enega čez drugega... najprej enkrat in potem še enkrat, da je dvakrat zavito.
Zdaj zapognemo ves zgornji del navzdol in z vodo navlažimo končka, da se bosta lepo prilepila na spodnji, debeli del preste. Še enkrat malo vzhajamo (navadno medtem ko delamo naslednje preste, že prve dovolj vzhajajo), jih premažemo z jajcem, mlekom ali vodo, posipamo z grobo soljo, sezamom ali makom in jih spečemo v pečici (recimo na 220°C), da so zlatorjave barve.
*Naše zbite preste (iz Goljatove knjige Kruh) se delajo drugače - nimajo odebeljenega spodnjega dela in niso 2x vzhajane, ampak jih pred peko na hitro skuhamo v kropu, da ne morejo več vzhajat, zato je testo bolj gosto in zbito. Tiste sem tudi že delala, so nam pa tele bistveno bolj všeč:).
** Če bi kakšna ostala, bi bilo zelo praktično za naslednji dan za kosilce, vendar se to navadno ne zgodi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar