No, pa smo tam...

... kjer ni muh! "Teh res ni, so pa podgane!" - nikakor ne morem pomislit na ta pregovor, ne da bi pomislila na Miki Mustrovo nadaljevanje, hehe:D. No, podgan (upam) nimamo, imam pa zato eno drugo zelo nezaželjeno bitje... strašansko slavno zadnji dve leti, hehe. Jap, končno sem ga staknila, kovidka! Ampak tudi tu ni vse slabo! Ko sem poklicala prijateljico, ki ga je že prebolela, da malo izvem iz prve roke, mi je potem pustila tole pred vrati!!! A ni zlata? Lubi je rekel, da takega manga še v življenju ni videl! (jaz tudi ne!) Borovnice, maline, hruške, mango, pomarančni sok... Vsekarkor sem se naslednji dan po 5ih dneh počutila boljše, tako da hej, vseeno mi je, kako je pomagalo, glavno, da sem boljše:). Hvala, A.!!!

 Sicer sem zbolela ob najbolj neverjetnem času, ko sem bila ravno prav časa že cepljena (avg/sept) in sem imela stike s samo 3 (cepljenimi IN negativnimi) ljudmi, saj je lubi otroke že prej popokal k dediju, ker sem morala končat članek, ki je prišel iz recenzije (in to se pač mudi, oni pa so si želeli na morje)... Tako da od njih nisem mogla dobit, saj jih ni bilo tu; in so tudi zdravi, dedi pa tudi:). Videla jih nisem že celo večnost (za nas je 10 dni cela večnost)...

Mišljeno je bilo, da bojo čez počitnice pri dediju, v petek pa prideva še midva in smo skup tam čez vikend, gremo gledat ptiče v Škocjanski zatok in se igramo igrice in delamo knjigico za dan reformacije (zen-zine, imam že vse pripravljeno), izrežemo buče za noč čarovnic (že naročene pri babi) in za vsak slučaj sem imela pripravljeno še eno fajn ustvarjalno igrico, če bi bil dež, ... No, dežja sicer ni bilo, ampak naju tudi ne... *Lubi je sicer negativen, ampak glede na to, da sem v času pred okužbo imela stike samo s tremi ljudmi, ki so bili vsi cepljeni IN negativni na testu... bi rajši, da ne hodi okoli mojega fotrička, da mu kaj ne prinese, saj je vendarle najverjetnejši kandidat (z nikomer nimam tako "tesnih" stikov kot z njim:D)... Tako je ostal tu, z mano, v leglu virusov, haha:D. In se drži in ne zboli in je ves čas negativen - kako mu uspe, nimam pojma, ampak je očitno res alfa samec, hehe:D.

Otroci so si seveda želeli nazaj domov, ampak smo se po pretehtanju tveganja, plusov in minusov odločili, da naj ostanejo oni lepo pri dediju, na varnem, na sončni Primorski, dokler se ne pozdravim in se moja izolacija konča... Ziher je ziher;). Bom objavila kakšno idejo, kaj se da počet skup na daljavo:) In mogoče kak recept, kaj smo naredili dediju, da se mu odkupimo, hehe;).

Kaj si zdaj mislim o kovidu? 

- Da ni luštna bolezen, mene je kar zdelal, par dni sem samo ležala in niti risat v postelji nisem mogla... Tole vsekakor ni bila neka blažja oblika - ni pa bila tako huda, da bi morala v bolnico, kar je glavno:).

O cepljenju?

- Da sem verjetno fasala delto, proti kateri Pfeizer ni tako zelo učinkovit. Da pa ima vsaj statistično gledano še vedno precej dobre rezultate pri hospitalizaciji - tudi če se okužiš z drugim sevom, je možnost, da greš v bolnico. precej manjša, ker je seveda plus. In meni NI bilo treba v bolnico, kljub moji astmi. Tako da - mogoče pa dela. Škodilo vsekakor ni.

O testiranju?

Da je čisto precenjeno. Mislim, da lahko kovid očitno prenašajo tudi cepljeni asimptomatski (zdravi;) ljudje, ki so negativni na domačem testu (antigenskem).

O imunosti prebolevnikov?

Medtem sem malo prebrala še o tem in ugotovila, da imajo ljudje, ki so preboleli tega hudiča, veliko boljšo imunost na kovid kot tisti, ki so samo cepljeni. 

Silver lining - oz. kaj je v tem hudiču dobrega? ...Ker se to pač spodobi za ta blog;)

Hej, bom vsaj odslej dalje varna:) In lubiju se ni treba sekirat, da bi morala v bolnico. In če kdo od mojih zboli, mu/ji bom lahko pomagala. In navsezadnje je bil zdaj najboljši čas, ko so mali drugje, na varnem (vem, da večinoma otroci nimajo problemov s kovidom, vseeno pa mi tista multifunkcijska odpoved organov ni preveč všeč in če se da, bi rajši, da se ne okužijo. vsaj ne od mene)... Ne bi jim zato življenja vzela, ne bi jih pa ravno izpostavljala oluženim po nepotrebnem. Tudi če sem to jaz in čeprav jih pogrešam in oni mene.

PS: otročki, vse bomo nadoknadili, brez skrbi!