Kontroverzna tema včasih:D. Ampak sama sem se že čisto navadila, da se ne sekiram. Včasih se pridružimo skupnemu obdarovanju, včasih ne. Odvisno od več dejavnikov. Tisto se mi ne zdi tako pomembno. Tisto je zame bolj šov in bolj zahvala mam učiteljicam in nima kaj dosti opravit z otroki, ki navadno sploh niso udeleženi, niti ne vejo, kaj podarjajo...
Še zdaj tudi sama naredim kdaj kakšni učiteljici kakšno malenkost - kadar sem ji sama hvaležna, ker je lepo skrbela za mojega malega, recimo... Pa vem, da ima dolge lase in nosi čop;).
Mali je svojima učiteljicama tudi narisal voščilnici - in ena je bila čisto ganjena, da si je zapomnil, katera je njena najljubša žival (tista rdeča stvar na desni zgoraj NI nož, ampak šminka, ker je rdeča šminka njen zaščitni znak:)
Mali je dal učiteljicama to, kar je sam naredil na ustvarjalnih uricah. Nihče ga ni v to silil, niti predlagal. Vem, to niso boni za masažo ali drag nakit od zlatarja. Vem, da se teh reči lahko učiteljicam nabere in mislim, da mali ne bo nič užaljen, če bosta dali to stran.
Ampak vseeno se mi to zdi boljše. Mislim, da to, da se mame po mailu menimo, kaj bomo dale za darilo učiteljicam, nima te teže, čeprav se strinjam, da se na ta način lahko zbere več denarja in kupi dražje darilo. Vprašanje pa, če je tako darilo učiteljicami všeč. Nekatere si tega ne želijo (vsaj tako rečejo), nekaterim je nerodno, vprašanje če poznamo njihov okus... Skratka, glede tega imam zelo mešane občutke...
Moja temnolaska je zadnjič pribila: "Ta velika obdarovanja učiteljic so brezveze - tadobre itak nočejo takih daril, taslabih pa ne bi obdarovala" Otroci so včasih bolj pametni kot mi;)...
Kaj pa učiteljice mislite? TIste, ki še berete bloge o ustvarjanju z malimi tudi med počitnicami?:)
5 komentarjev:
Evo, učiteljičin komentar ;) Na naši (sicer srednji) šoli se strogo držimo zakonodaje in tega, v kolikšni vrednosti učitelj sploh lahko darilo sprejme. Pa s tem sploh ni bilo težav na nobeni strani. Pri nas, perifercih, h sreči bogata darila niso bila nikoli v navadi. Vsako leto se čudim, ko preberem, kakšna darila prejemajo nekje učitelji. Letos so recimo dekleta napekla nekaj piškotov in jih lično zapakirala. Vsi skupaj so narisali še eno risbico z lepo mislijo (interna fora). Kolegici so njeni napisali lepo pisemce z zahvalo (ročna izdelava). Zame to šteje in gane. Najbrž jim ni bilo težko pogruntati, ko so letos v covid daljavi prejeli novoletne voščilnice ročne izdelave v nabiralnike. Otroci znajo zelo dobro zadeti - kot vaš fant. Verjamem, da je v nižjih razredih stvar lažje izpeljati med starši, čemur kot mama ne oporekam. Prispevek je navadno okrog 2 eur za uporabno darilo, ki služi tudi kot spomin. Vsaj tretja triada in starejši pa po mojem mnenju zmorejo sami. Da se pogovorijo, dogovorijo, izdelajo, nekateri več, drugi manj, je pa to priložnost, da nekaj skupaj ustvarijo kot razred in se povežejo. Da mame organizirajo obdarovanje pri tej starosti je meni malodane smešno. Povzetek je tak, kot je dejala vaša hči: ta dobri nočejo, ta slabim ne bi podarili ��
Še to: 2 eur za 3 učiteljice :)
Anonimna, sem prav vesela, ko kaj takega preberem! Da je še kje zdrava pamet, hehe. Na naši ljubljanski osnovni šoli se ta darila kar večajo in večajo - in začne se že v vrtcu in včasih pride res veliko - eno leto so pobirali pri vsakem po 10€! x3, pa takrat sem bila brez službe, sem računala, da je to že 3% našega mesečnega dohodka:D - to se mi je zdelo res malo pretirano in takrat sem potem postala čudna:D. Ker vem, da dobre učiteljice ne bi želele, da otrok zato dobi sladoled manj;).
Je pa velikost darila bolj odvisna od tega, koliko so mame povezane, angažirane in premožne kot od tega, kako dobra je vzgojiteljica ali učiteljica - vsaj po mojem mnenju. Kar seveda moj pravičniški čut precej moti. Sploh me moti to, da smetarji nikoli nič ne dobijo. Pa vedno so dobre volje, delali so tudi med korono, vsak dan, v vsakem vremenu... mah. Saj vem, ampak vseeno se mi ne zdi fer. Ker kakšna učiteljica, ki naredi za moje pojme več škode kot koristi, si nekega priznanja res ne zasluži.
Kakšni pa z veseljem naredimo kaj, kar je prav zanjo in jim je zelo všeč:). Teh skupinskih obdarovanj se pa ne grem več. Pa če me čudno gledajo, naj me, sem itak čudna:D. Vem, da tadobre učiteljice tega nočejo, vem, da bi bilo meni tudi nerodno vzet, sploh če bi vedela, da so v razredu tudi otroci s socialnimi stiskami (pa vem, da v teh razredih so!) In vem, da ne glede na to, koliko imaš, lahko še vedno narediš nekaj, česar se bo učiteljica razveselila - punci sta jim napekli mafine in jih luškano zapakirali - vsi so bili veseli! Čeprav je to darilo vredno cca 1 evro, ne pa 100:D. Ampak je pa tisti okus, kot ga ima učiteljica rada, okrašeno s tem, kar ima ona rada, itd itd... In vem, da to včasih koga gane;).
Popolnoma se strinjam z vami, jaz bi najbrž postala tak čudak, kot vi - če že nisem �� včasih se sprašujem, kam je šel zdrav razum. Ampak ne morem mimo vprašanja, kako se lahko tako konkretno zaobide zakon. Vrednosti darila, ki ga lahko javni uslužbenec še sprejme, so popolnoma jasne. Pa nisem zavistna, daleč od tega, bolj me jezi, kako se to še vedno dogaja. Najbolj me pa moti to, da se gladko zaobide šibkejše - nekomu ta denar, kot ste rekli, šteje za preživetje. Kot da drugih stroškov s šolo ne bi imeli vrh glave. Plus, to je naša služba. Če jo kdo opravi boljše, si zasluži glasno pohvalo, ne pa obiska kozmetičnega salona v vrednosti 200 eur - kaj ima to s šolo? Eh, pustimo. Uživajte počitnice naprej, veliko lepih dogodivščin vam želim. Lp Lili
Poznam zakon, ja, na faksu so profesorji prijavljali vsako knjigo, ki so jo dobili v dar od drugega profesorja na drugem faksu, recimo in je bil problem, ker so te knjige dostikrat drage...
V principu je verjetno tako, da pač učiteljica "ne ve" ali pa "pozabi to prijavit", ker jih nihče ne opominja. To je po mojih izkušnjah odvisno od ravnateljice. V prvem vrtcu so bila bila darila večinoma manjša - ker ravnateljica tega ni podpirala. Kjer vsi zamižijo, pa gre dalje po svoje. Vsi so se zgražali nad zakonom, vendar je narejen z namenom - da preprečuje zlorabe in ščiti manj premožne...
Ker ja, 3% dohodka za darilo ni malo... In vem, da so družine, ki jim gre bolj za nohte - mi smo imeli vse položnice plačane, svoj prostor in vedno hrano na mizi - veliko ljudi pa nima... In ni fer, da se jih povozi - se pa navadno taki ne upajo oglasit in težit, ker se bojijo, da bi bili otroci izločeni zato...
Mislim, da bi morali/e ravnatelji/ce pazit na to, da PRENESEJO POHVALE - sama v vseh anketah poimensko pohvalim učiteljice, ki se trudijo - še nikoli ni ta pohvala prišla do njih - pogosto preverim, ker seveda tudi direkt pohvalim, če nekdo dobro dela in imam kak stik z njimi. Pa ne bi rabili ne vem kakih daril, ker bi ljudje dobili pozitivno povratno informacijo, kadar bi delali dobro. Nikakor ne razumem, zakaj ravnatelji ne pohvalijo dobrih učiteljev - vsaj zasebno, če si že javno ne upajo! Na splošno se sicer pohvali javno, graja zasebno;).
Objavite komentar