Odgovor na oboje je, da imamo po svoje radi cirkus - pri nas se vedno kaj dogaja, vedno je nek crikus (vedno pravim, da našo družino najboljše opiše tisti verz: "Our house in the middle of the street - there's always something happening and it's usually quite loud":D). Ampak resno - midva imava rada akrojogo, mala rada vrti rožne palčle, velika obožuej bola kroglo (ki pa je nimamo)... Zato gremo pogledat - znance iz cirkokroga, kaj počnejo, pa kar tako, kaj se dogaja...
Včasih je dobro, da otroci vidijo, da nekateri ljudje živijo čisto drugače kot mi in da s tem ni nič narobe. Vsak po svoje ptiček poje... Mogoče si bodo tako lažje dovolili živet tako, kot si želijo, ne glede na to, kaj od nas pričakuje družba. Ok, nekje se skladamo, prav nič si ne želim morit okoli ali lulat po vrtovih:D. Mislim, saj veste, kaj mislim, no! Pač cirkusanti navadno niso ravno po jusu. So pa lahko čisto ok ljudje.
Včasih je enostavno fajn videt kaj pisanega in barvitega. Zda je fajn it na katerikoli dogodek, ker pač kar lep čas nismo mogli... Včasih to popestri eno soboto...
In dobre ideje je vedno fajn delit in zbirat;). Mogoče nam predstava ni blizu in mogoče je vse skup hecno, ampak če najdeš eno fajn stvar, ki bi jo poskusil ali kjer si rečeš: "u, tole je pa luštno", ma, potem se je po moje splačalo. Saj smo šle s kolesi, ni da bi zato karkoli trpelo;).
Ni komentarjev:
Objavite komentar