Zadnjič sem gledala dokumentarec o otrocih, ki trpijo za boleznimi, ki bi jih lahko preprečili z normalno zdravim načinom življenja. Moram priznat, da me je kar pretreslo, ko vidiš starše, ki so prepričani, da delajo vse prav in zraven 5 letnika, ki je težek kot 17 letnik ali pa otroka, ki mu bojo spulili vse zadnje mlečne zobe zaradi kariesa...
In sem začela razmišljat, kje vse ga serjemo in kaj nas prepriča. Večina problemov je nastala namreč zato, ker starši niso verjeli, da je razlog za otrokovo bolezen njihovo ravnanje.
Ne vem, v kakšni meri se to pojavlja pri nas, vem pa, da je težko najt otroka brez plomb v zobeh in da se naša čudovita zobozdravnica precej zgraža nad trenutnim stanjem zobovja pri predšolskih in šolskih otrocih. In po razrednih fotkah vidim, da se v višjih razredih OŠ otroci kar malo razlezejo...
Kaj je torej srž problema in kako to rešit?
- starše je treba nekak prepričat, da IMAMO VPLIV na to, kaj naši otroci jejo, pijejo, pasivno kadijo in koliko se gibljejo. Sploh pri malih otrocih imamo praktično 100% vpliv!
- nič ni strašno narobe, če je otrok kdaj malo lačen - jasno, da ga ne bomo pustili brez kosila, vendar so včasih starši res pretirano zaskrbljeni - nekoč je mamica pripeljala na našo zabavo punčko in me prosila, naj poskrbim, da bo kaj pojedla, če slučajno sama ne bo vzela. Zabava je trajala cca 2-3h, hrana je itak vedno na razpolago (katera budala ali mazohist bi se spravil naredit otroško zabavo za več otrok brez hrane???:D), ampka njo je vseeno skrbelo. Punčka pa je bila že tako malo čez mejo priporočljivega BMI... Ni bila strašno debela, ampak to so mali otroci... naravno smo pri teh letih suhi ko prekle:D. Vem, da ima ta mamica strašno rada svojo hči in vem, da ji je hotela dobro (in ji gotovo še vedno hoče:). Ampak včasih z najboljšimi nameni naredimo nekaj slabega.
- določena mera dretja bo v hiši prisotna, če imaš male otroke - ali bo to vaše dretje in si otroci ne bojo upali muksnit, ali pa njihovo, ker jim pač ne boste dali nečesa, kar si želijo, (ampak ne boste rohneli) - najverjetneje pa kombinacija obojega;). Mislim, da je to najboljše sprejt. Ne mislim, da se moramo ves čas dret en na drugega. Ampak vseeno pa še nisem videla malčka, ki bi ob "ne, zdaj ne moreš dobit ..." ali pa "zdaj gremo..." ali pa "oobuj/obleči si..." ne imel NIKOLI izpada in vedno lepo odgovoril "Seveda, mami, jasno!" To pride kasneje. Ko si dal tisti "pekel" čez:D. Preden se kdo spotakne - ne, NE mislim, da so mali otroci pekel - strašno rada imam otroke vseh starosti in se na splošno fajn razumem z njimi. So pa mali otroci naporni. To je dejstvo. Ljudje ti rečejo - mali otroci - mali problemi, veliki otroci veliki problemi. Kar je res, če tistih malih problemov nisi rešil... Če si malim otrokom popustil ali jih ignoriral (oz. njihove probleme), potem ko otroci zrastejo, imajo velike probleme - in ti z njimi. Zato se mi zdi tako zelo pomembno, da rešujemo na začetku...
- zobe je treba umivat, pika. Ko so enkrat umiti, ne jemo in ne pijemo več nič, razen nesladkanega čaja ali vode. Simpl ko pasulj;). Če je dete strašno lačno, bo pač še enkrat umilo zobe;). In kar se zob tiče, je boljše vse sladkarije pojest naenkrat, ne pa malo po malo čez cel dan. Tako da tisti moj način, ko stisnem celo vrečko bonbonov naenkrat očitno ni tako zgrešen:D. Malo heca, malo resnice;).
- veselje do gibanja lahko otrokom privzgojimo tako, da ga vtkemo v življenjski stil in da nas otroci vidijo se gibat (in ne pri tem ves čas jamrat, kako je to grozno;). Če prelagamo to odgovornost na vse mogoče oragnizirane športe in klube in trenerje in vzgojitelje... hm... potem se utegne zgodit, da bo predšolski otrok treniral vse mogoče, po nekaj letih pa pustil vse skupaj in doma gledal youtube... (mimogrede, nič nimam proti yt, sem zvesta uporabnica, ker se res lahko marsikaj naučiš na njem;) ampak naj ne bo samo ekran;). Naju so drugi starši zelo čukasto gledali, ker svojih otrok pri 3 letih nisva vpisala na noben šport:D. Takrat smo živeli v četrti, kjer je bilo več premožnejših in izobraženih staršev in vsi otroci so trenirali vsaj eno reč in hodili vsaj na eno kulturno dejavnost zraven, pa seveda na glasbeno pripravljalnico - vse skupaj je bilo parkrat na teden. Meni se je zdelo to preveč za predošlskega otroka. Vem, da so si moji otroci želeli bit z mano, ne pa bezljat iz ene stvari na drugo. In za tisti denar lahko kupim 10 kil gline in se sami igramo;). Vsak po svoje ptiček poje;). Ampak zanimivo je to, da naši otroci, ki so ves čas plezali po drevju in igralih in se sprehajali ob Ljubljanici, zdaj radi grejo v gozd, radi trenirajo svoje športe, radi se gibajo... Velika včina tistih pa zdaj ne miga več nič (vsaj po pričevanju staršev). Včasih jim s preveč na začetku priskutimo vse skup. Boljše malo po malo, pa da jim je všeč.
*Danes sva videla deklico na trampolinu - nič nenavadnega, razen tega, da
je na trampolinu sedela in gledala v telefon:D, prav hecno je izgledalo -
in je imela tudi kar nekaj kil viška. Mogoče če bi imela od začetka
občutek, da je fino skakat, bi rajši skakala po njem in verjetno tudi imela
drugačno postavo. Večini punc to ni vseeno in tako se lahko izognemo raznim prehranskim motnjam...
Ne mislim, da jih moramo silit, da grejo na ne vem kake ture. Niti da morajo trenirat vse živo! Ravno nasportno - pojdimo z njimi ven, pa naj najdejo gibanje, v katerem uživajo! Nismo vsi za vse. Sama rajši 4 km preplavam kot pretečem (in ja, sem poskusila že dolge proge in ne, tudi po 42 km nisem doživela nobenega razsvetljenja:D). Pač tek ni moj šport, tek je za to, da hitro nekam prideš. Obožujem pa vse mogoče vrtenje, akrobatiko, plavanje, jahanje, ples... Nič od tega nisem trenirala kot mala. Sem se pa zvirala na igralih in v morju.
- v tem dokumentarcu sem izvedela nekaj novega o kajenju: da je za otroka škodljivo tudi, če ne kadiš ob njem, ampak greš na balkon, pa prideš nazaj, saj je baje še toliko strupov v sapi, laseh in obleki še 2 uri po tem, da je že to zelo škodljivo. Ima smisel, saj čiki res smrdijo - ko sem hodila plesat kot študentka, sem se navadno doma kar zunaj slekla in pustila cote na vrtu, da ni cela bajta smrdela (takrat se je še kadilo notri). Naju sicer to ne prizadane, ker tako in tako noben ne kadi, ampak mogoče fajn vedet, ker sama res nisem mislila, da bi tudi to lahko precej škodilo.
No, to so male reči, ampak če jih delamo vsak dan, se naberejo in nastane nekaj velikega - velik zdrav otrok, če se trudimo delat prav ali pa kaka bolezen, če imamo smolo in ga kje serjemo... To je zelo odvisno od nas... So bolezni, pri katerih nimaš kaj - geni ali nesreča ali karkoli takega... Ampak so bolezni, ki se jim LAHKO izognemo. In če otroke navadimo na zdrav način življenja, se jim bo to obrestovalo tudi kasneje - ne gre za to, da samo zdaj ne bojo zboleli za sladkorno - tudi kasneje verjetno ne bojo, ker bojo navajeni jest zelenjavo in migat.
Lepo migajte!
5 komentarjev:
�� fino brat tole. Predvsem tisti del, da ni nič narobe če otrok nima že v vrtcu vsaj 3 popoldanske dejavnosti... jaz bi še kaj na temo pospravljanja in opravil. Imamo lih debate o tem zakaj in kako ker oni nebi �� seveda mi je jasno da bom vztrajala in bomo vsi ustvarjali v našem gospodinjstvu ampak način kako si/sta to dosegla pri vas bi me zelo zanimal.
Prijetno poletje!
Hvala, sem vedno vesela, če kdo rad prebere:). Ja, takrat sem se včasih malo krivo počutila, ker sva šparala (pa čeprav za njih, da bojo imeli vsak svojo sobo - zdaj pa tako in tako ves čas skup tičijo:D) in jih nisva kar povprek na vse vpisovala, sploh v vrtcu ne. Ampak zdaj po toliko letih, ko pa že malo vidiš, kako se otroci take in drugačne vzgoje razvijajo, pa sem 100% prepričana v to, da je bilo to zelo prav.
Ok, pospravljanje in opravila, se bom še malo razpisala na to temo. Naj te opozorim, da to ni nikoli čisto končana zgodba, se mi zdi - tudi s kakimi odraslimi imamo včasih pogovore na to temo:D - celo v bivši službi smo jih imeli, ker so nekateri predstavniki močnejšega spola puščali res ubitač - ne samo v kuhinji, ampak tudi v labu:D. Ne pravim, da so vedno fantje krivi, ampak tam so vsekakor bili:D
Sem začela pisat odgovor, pa je ratal tako dolg, da bom dala kar v objavo:D. Pride v kratkem:).
naravno smo pri teh letih suhi ko prekle:D
Redno te berem, ta stavek me je pa zmotil, zabolel. Odpri oči- vidiš, koliko zdravih, srečnih otrok, ki niso suhi kot prekle, je okrog tebe? Poudarek na zdravih. Meni preklasta suhost ni naravna, niti zdrava. Pretirano sodiš, ocenjuješ, pametuješ. Niso vsi otroci izven "preklastih" okvirjev tvojih otrok kaj manj srečni in zdravi. Pravzaprav imajo vsake oči svojega malarja in meni so tvoji presuhi, moji pa najlepši. Saj si tak odgovor hotela, ane? Pa smo daleč od debelosti. Prav želim si, da to prebere mama deklice iz rojstnega dneva. Sramota, žalost. Če znaš zložit par papirčkov in narisat par krac, nisi tak veleum, da bi lahko sodila in učila druge mame. Kaj se je v tebi spremenilo? Včasih sem te čutila kot dobro osebo, zdaj ne več. Razočarana sem nad tabo in tem blogom!
Ne mislim, da je kaj narobe, če otroci niso suhi, če se je tako bralo, je narobe napisano, sploh pa ne mislim, da bi bili ljudje z več kilami manj srečni - dostikrat so bolj zabavni in vsaj na ven delujejo bolj umirjeno in srečno.
Pravim samo, da bi v naravi otroci težko bili debeli, verjetno izraz suhi kot prekle ni bil najbolj posrečen - ampak če pogledamo slike plemen in celo slike iz 70ih zaboga ne vidiš človeka s preveč kilami.
Moj mali ni bil nikoli preklast, recimo, pa ni nič manj srečen. Nikoli ni bil debel, ni bil pa preklast, taka je samo ena od mojih otrok. Ne mislim, da bi morali bit otroci suhi, mislim pa, da če ti zdravnik reče, da bi bilo dobro pazit na prehrano, da imamo na to vpliv (pogelj dokumentarec, ki sem ga pripela, da boš videla, na kaj je bil komentar)
Ne sodim nobene mame in s tisto mamico sva se velikokrat pogovarjali, tudi o tem. Vem, da ima neskončno rada svojo hči. Vendar je zaskrbljenost, da otrok 2 uri ne bo jedel, res pretirana - v naravi ne bi vsaki dve uri jedli (pa rada ves čas nekaj meljem;). In vem, da imamo vpliv na to, koliko plomb imajo naši otroci - pa sta dva od treh mojih imela v mlečnih kako plombo in točno vem, zakaj. Ne mislim, da moramo vedno vse delat popolno, sploh ne, samo da si moramo priznat, da imamo vpliv, sploh kadar vidimo, da gre nekaj res v narobe smer.
naravno = za biologa mišljeno "v naravi bi bilo tako" - kar ni vedno idealno, naravno bi tudi živeli manj časa kot živimo; moderna družba ima veliko plusov in obilje hrane je eden od njih. Ima pa to stranske učinke, ker je preveč dobrega včasih slabo... Ampak mora bit konkretno preveč;).
Letos sem en čas študirala plemena, ki nimajo stika s civilizacijo in me je med drugim presenetilo to, da recimo v Indiji v tistem gozdu niso nikoli lačni (za razliko od moderne Indije, kjer to ni redko) - mi imamo v sebi idejo, da je lakota del zgodovine pred moderno dobo, vendar v pragozdovih, kjer smo se razvili, niti ni bila... to je prišlo kasneje, ko so se gozdovi umaknili dol in v savani res ni bilo toliko hrane, sploh pa ko smo se selili severno... Vseeno pa so tudi v ljudstvih v teh gozdovih vsi zelo fit (jasno, glede na življenjski stil). Ti da mislit - ko vidiš 60 letnike s sulico in 6 packi - da mogoče pa ni vse samo v staranju, kot tu poslušamo; mogoče smo si pa kaj tudi sami krivi - in vsaj meni da to motivacijo, da se da nekaj spremenit... To ne pomeni, da moramo, samo da imamo možnost, če hočemo;). Vsi imamo svoje male in velike pregrehe in nič ni narobe s tem - problem samo nastane, kadar za naše plačujejo otroci s svojim zdravjem (ne s tem, da so malo bolj okrogli).
Isto je pri boleznih, ki bi se jih dalo preprečit - nič ni narobe, če je otrok malo čez mejo in mislim, da smo po naravni različno grajeni in ni za vsakega "normalen" bmi najbolj zdrav! Verjemi, o tem sem se dostikrat pogovarjala z mamicami in bila VEDNO na strani, da otrok NE BI dajala na dieto in da če je srečen/na, naj je in uživa! Ne bi mu branila hrane. In tudi da za vse odrasle suhost ni najbolj zdrava, niti najlepša - sama včasih zgledam prav grozno, če (nenamerno) shujšam pod mejo (pri meni se dejansko pokrije z mejo normalnega BMI) - se mi pa to že dolgo (par let) ni zgodilo.
Ta objava je letela na to, kar sem videla v tistem dokumentarcu - in tam to niso otroci, ki "niso debeli", ampak taki, kjer zdravniki razmišljajo, ali naj pokličejo CSD, ker mali tudi hodit ne morejo... Če boš pogledala, boš videla in se verjetno strinjala, da bi bilo fajn kaj naredit. Se je pa pri vseh začelo tako, da so se starši bali, da bi bil otrok kdaj lačen... Mimogrede, če telesu ne pustimo, da bi kdaj bilo lačno, izgubimo občutek za to, koliko rabimo, ker zmedemo hormone (na grelin sicer marsikaj vpliva in ima Huberman fajn podcast na to temo, če koga zanima:).
Me je pa to spodbudilo, da sem začela razmišljat, kje ga pa jaz serjem - kje bi lahko naredila boljše, recimo, da malo bolj pazimo na prah, ker je mali alergičen. In ker vem, da se velikokrat mame sekirajo glede hrane, ali otrok poje dovolj itd... sem to napisala - da ni nič narobe, če je kdaj 2 uri lačen - in za tem vsekakor stojim - tudi če je suh ko prekla, ni s tem nič narobe - narobe je, če je podhranjen, potem bi bilo fajn, da je res čim manj časa lačen, ampak takrat to navadno ni stvar zavestne odločitve...
Vem pa iz časa, ko sem študirala prehranjevalne motnje, da so se pogosto pojavile pri otrocih, ki so bili čez mejo bmi - ko se odločijo shujšat, hujšajo čez vse mere in se ne ustavijo ali pa imajo druge prehranjevalne motnje. Ogromno zgodb se je namreč začelo "kot otrok sem bila vedno debela"... Zato se mi zdi najbolj ziher, če v štartu niso čez mejo, ker je statistično gledano tako najbolj varno - da nimajo ne kartiovaskularnih bolezni, ne prehranskih motenj...
A je zdaj bolj jasno, kaj sem mislila? Na splošno zagovajam, da imamo različna telesa in suhost ni za vsakega najbolj zdrava. Tudi zame vem, da če sem bolj suha, hitreje zbolim, kar ima znanstveno razlago, saj se v maščobnem tkivu lahko nabirajo strupi, ki jih telo ni uspelo sproti odplavit, kadar je začasno preobremenjeno (ko se te nekaj loteva, recimo), zato je kot neke vrste blažilec. Ne mislim, da bi bila suhost vedno prava. Ampak otroci niso po naravi debeli debeli, ker v naravi težko toliko poješ in ker se moraš gibat.
Objavite komentar