Hujšanje

 Ok, to ni objava, ki ste jo pričakovali od mene, vem. Tudi to vem, da nimam strašnih problemov s težo in da sem lahko hvaležna za svoj metabolizem in to, da se rada gibam in da so mi starši privzgojili precej zdrave prehranjevalne navade. Da obožujem sadje in imam rada zelenjavo in da nisem nora na kruh in meso.

Ampak! Sem pa nora na sladkarije! Med prvo korono sem res shujšala, ker sem bila ves čas izmozgana od šolanja treh otrok + dela za službo in sem dobesedno cel dan skakala iz svoje sobe v kuhinjo, kjer so se oni učili... in ponoči delala... pa še veliko sva akrirala, saj je bilo toplo in vsi smo bili doma... in tako se težko zrediš:D. 

Ampak v tejle drugi koronci pa sem se malo razlezla: konec septembra sem si zlomila prt na nogi in me je kar fejst bolel, pa kar dolgo (cca 2 meseca) imaš gips za to reč (prsti na nogah se baje najdlje celijo, ker so to najslabše prekrvavljene kosti - tako so mi razložili)... takrat se še nisem zredila po kilah, ker mi navadno ne paše toliko jest, če ne morem normalno migat in me vse boli... sem pa izgubila mišice. Potem je prišel divali, ko sem dober teden kuhala dobro indijsko hrano... Ni nezdrava, ni pa ravno za hujšat (imajo tudi ocvrte reči, pa sladkarije...) in sem se očitno peveč zamotila z njo:D. In potem sem med to drugo korono delala sama od doma, zato se nisem vozila z bicikolom v službo, nisva več akrirala, ker sem imela polomljen prst in še en čas ne smeš priletet nanj... potem je pa itak on imel gnečo in ves čas delal (v službi)... in se je počasi nabrala kilca, dve viška... Ni ravno hudo, ni toliko, da bi to kdorkoli drug opazil, ampak opazila sem jaz! Številka na tehtnici me ni toliko ganila (max je bila 58), ker vem, da je še vedno ok za mojo velikost (168 cm), ampak ko nisem mogla zapet svojih ljubih hlač.... eeee, to pa ne! Te hlače imam rada! Če bile to ene skinny kavbojke, ki jih tako in tako ne nosim skoraj nikoli, bi mi bilo vseeno. Ampak bile so ene strašno fajne žametne svetlo modre hlače! Nikjer ne najdeš toplih žametnih hlač, ki so neke lepe in ne zimsko žalostne barve. Ok, čisto mogoče, da jih kje najdeš, ampak meni se ne da po štacunah brskat - ne, tudi online ne:D. Te hlače sem dobila, super mi pašejo na rit in se v njih fajn počutim, vsem sem všač v njih (to je lubiju in otrokom, pa kaka prijateljica jih je pohvalila, drugi niso komentirali;) in jih ne mislim dat stran, pa že rajši shujšam:D.

No, tako se je začelo - ker se je odločil kako kilo sklatit tudi lubi, sva decembra poskusila intermittened fasting - torej da ne žreš cel dan, ampak samo 10 ur, recimo. Vem, veliko vas to dela itak - ampak jaz sem navajena zvečer jest, zjutraj jest (ne ravno takoj ko vstanem, takrat mi ne paše, ampak recimo potem, ko sem pribiciklirala v službo, sem pa vedno jedla kake piškote ob svojem orzotu, pa sadje, pa kako sladkarijo...:D). No, ta reč meni NI delala! Lubiju je delovalo, meni ni, se mi je pa vrtelo, čisto sem bila brez energije, ves čas sem se sama sebi smilila od vsega hudega in sploh mi ni pasalo - uničilo mi je ritem prebave in sploh je bilo brezveze! Pri tem, da sem se še zredila!:D  Jasno mi je zakaj - ker sem bila takrat tako sestradana, je moje telo šlo na minimum, nobenih dodatnih gibov - ki jih imam sicer precej, sem bolj živahne sorte;) - in tako sem porabila še manj... Torej sem nehala. Ko sem nehala in začela jest po svoje, je bilo boljše, malo je šlo nazaj, kaj dosti pa ne. Tale slikca je iz mojega rdja konec aprila... Vmes nisem delala nič glede tega, samo jedla seveda sem, hehe;).

En čas sem mislila, da bo šlo samo dol, kot še vedno doslej (moja zimska teža je 56 kg, poletna pa 54 in to je vedno samo fluktuiralo v obe smeri - meni se zdi to čisto pametno od mojega telesa, saj poleti ne rabim take izolacije, pozimi pa čisto prav pride:D). Ampak se nekak ni nič kaj  premaknilo, vsaj ne v pravo stran... Potem sem malo negodovala nad vsem skup, ker se mi je zdelo, da ne jem nič več kot sicer, s komerkoli sem se pogovarjala, so mi vsi rekli, da naj se pač sprijaznim, da sem stara 43 let in da je to pač normalno, da grejo po 40tem kile gor... Ampak, ker sem pač biologinja po izobrazbi, mi je jasno, da če imam cikel točen ko ura, moji hormoni še ne morejo ne vem kako usihat...torej... še nimam izgovorov menopavze:D. Na koncu (beri poleti:D) pa sem se odločila k stvari pristopit znanstveno, ker mi je pač ta način najbližje. *Ta slikica je pa po hujšanju za lubijev rd, začetek julija. Saj vem, nihče ni opazil:D. Ampak meni je važno samo, da mi ni treba novih hlač kupovat:D. Pa da mi bo mogoče lažje hand to hand držat:). (ne, ne stoje, te (še) ne naredim)

No, ta "znanstveni" način (kalorije not, kalorije ven) je pa deloval:). Ni ravno luštno, ni da bi bilo mimogrede, je kar nekaj dela s tem in po pravici povedano se težko skoncentriraš na delo, ko si lačen (vsaj jaz), ampak vsaj delalo je. In za 2-3 tedne se človek lahko spravi delat kaj takega:).  Če bi morala sklatit 30 kil, bi verjetno delala to po kosih - malo hujšala, malo jedla normalno in vzdrževala težo, ne predstavljam si bit ves čas v kaloričnem deficitu. Zame je 2 tedna nekak višek:D. Zato bom rajši komplicirala, dokler "mi še ni treba", ker itak veste, da rada kompliciram;). Koga zanima sistem bolj podrobno? Ali vam je samo fajn vedet, da niste edini, ki ste si nakopali kako kilco viška med korono?:D Vsaj upam, da vam je, to je bil namen te objave...