Ko sem bila mala, smo živeli v bloku (kjer sem bila neprimerno bolj srečna kot kasneje v hiši, tako da to je tu mišljeno pozitivno;). In v 80ih je bil skoraj v vsakem blokovskem naselju kak kiosk s pomfrijem, tistim mastnim, ki so ga cvrli v nekaj mesecev starem olju - saj veste, sva otroka socializma;) (Mimogrede: a to zdaj sploh še obstaja - mislim tak kiosk? Nisem že dooolgo nobenega videla...) No, ampak s sestro sva si vedno želeli ta pomfri. Starša seveda nista bila najbolj navdušena (prvič glej razlog zgoraj (vedela sta, koliko časa imajo olje v fritezi;), drugič pa zadeva tudi ni čisto poceni). Mami je vedno govorila, da lahko naredimo pomfri tudi doma (kar smo ga bolj redko, ker ga ona ne mara), oče pa je vedel, kje je srž problema. V ŠKRNICLJIH vendar! In nama je vsake toliko naredil pomfri v škrnicljih, zapičil not zobotrebec in sva šli lahko z njim na igrišče. Zdelo se nama je straaaašno fino, se obe še zdaj spomniva:)
No, kot rečeno, kioska s pomfrijem že dolgo nisem videla, ampak obstajajo pa take male prikolice s pokovko. In na morju je ena. Tudi tam pokovka ni zastonj in tudi tam ne vem, kako pogosto menjajo olje, v katerem jo valjajo (ja, se strinjam, za pokovko olje ni potrebno, ampak povejte to tistim prijaznim Albancem, ok;). Torej pride na vrsto plan b in spomini iz otroštva, hehe.
Že lani smo imeli s seboj vrečko koruze za pokovko, letos pa smo naredile še škrniclje. Ker sem mami in torej rada stvari še malo bolj zakompliciram (a ni to naša naloga?:D), smo papirje najprej še porisale, da bojo škrniclji lepši;).
Potem ga samo zvijemo - takole... naprej pa znajo otroci že sami:
zalepimo stranico ali zapognemo dno, da se stožec ne razdre, napolnimo s pokovko ali pomfrijem (v tem primeru je obvezen še zobotrebec;) in to je to:)
Zdaj pa ven, na potep:)
Dober tek!
PS: ja, vem, da ima temnolaska oblečeno eno oblekico iz verjetno naše, vaše ali še kakšne prejšnje mladosti... ampak ona jo ima tako rada!!! In na morju dopustujemo bogu iza nogu in se ljudje lahko oblačimo res čudno, ok?;) Upam, da me mala ne bo kdaj jurila: "Kako ste mi lahko to pustili oblečt!:"D Ji bom povedala, da je rekla, da je tako lepa in ne morem, da se ne bi strinjala z njo: ona je v vsem lepa - včasih tudi hecna, hehe, ampak tudi lepa:).
PPS: ja, obupno stara objava, ampak se mi že napisana valja med osnutki. In zdaj je poletje in spet smo prinesli celo vrečko pokovke v te namene na morje (čeprav že nekaj let Albanci niso zalaufali svoje pop-mašince, to še ne pomeni, da si je mi ne smemo privoščit;) V škrnicljih, seveda:).
Ni komentarjev:
Objavite komentar