Vrtnični sladoled

Nekoč sem ga že delala... Takrat iz šampanjca, ker otroci še niso jedli sladoleda (dojenček;) in takrat je bil cel problem dobit nešpricano vrtnico... No, medtem smo se razmnožili, zrasli, se preselili in posadili svojo preeeeekrasno vrtnico, ki se nam vije nad obokom vrtnih vrat - točno tako, kot sem si želela in kot je v kakšni hiški iz pravljice...

Vsako leto naša vrtnica PREKRASNO cveti in vsako leto si rečem: moramo naredit sladoled! Nujno! In vsako leto nekaj pride vmes. Tudi letos je - zbolela sem (ne, mislim, da ni korona, saj prekrasno voham in tudi lubi, ki je zadevo prinesel, pravi, da se je pač prehladil, ker je bila klima na preveč mrzlo). Ampak sem se zaklela, da letos pa naredimo vrtnični sladoled, kot sem obljubila svoji zlatolaski, pa če se cel svet na glavo postavi. In smo ga - v bistvu ga je v glavnem ona:)

Najprej je šla dol po vrtničine cvetove - najprej enega, pa potem še enega, pa potem še par, da je bilo končno dovolj cvetnih lističev...

Potem je natehtala sladkor, odmerila vodo in iztisnila limonin sok...

V to mešanico je potem potresla cvetove vrtnice.

In pustila, da se vse skupaj en dan pajca (mi smo dali v hladilnik, ker je bilo zunaj 30 stopinj)... in potem je treba vse skup precedit in dobro stisnit cvetove vrtnic, da dajo ves sok in aromo iz sebe...

Zdaj vlijemo mešanico v strojček in pustimo, da jo lepo zamrzne.

Dobimo sladoled noro živo roza barve - slike mu delajo krivico!

 Prisežem, da je v resnici neon pink barve! Ne moreš verjet, da to dobiš naravno - če bi ga videl v sladoledarni, bi mislil, da so dali vsemogoče Eje zraven:D.

Pa je vse od tele lepotice...