Ker je spet napovedan sneg, še ena ideja, ki vam ga bo mogoče pomagala lažje prenašat;).
Hkrati je to še ena ideja, kaj lahko počnete z jedilnimi barvami, ki so vam mogoče ostale od pirhov (šlo bi tudi z drugimi, vendar se te razgradijo in so zato bolj naravi prijazne; ne bi bilo lepo, če bi zaradi našega ustvarjanja pomrla trava in rožice pod snegom...)
Vzamite kozarčke z jedilnimi barvami (stopljenimi v vodi) in za vsako barvo svoj čopič, sicer bo vse kmalu sivo-rjavo. Kozarčke zapičite v sneg, da se ne prevrnejo,
Z rokami poteptajte sneg, da bo bolj trden in bo lažje slikat (sicer se barva ne prime dobro na podlago oz. se ne razliva lepo in še na čopič se prime sneg, to potem še razredči barve,... skratka ne da se tako dobro slikat).
In pustite otrokom, da uživajo. Lahko pa seveda zraven še vi slikate, to jim bo sploh dogajalo:)
To je to. Nič fensi šmensi, je pa otrokom zelo zabavno. Ne samo mojim:). Ko sem prvič prinesla barve in lončke s seboj, ko sem prišla po male v vrtec, je šla z nami v park še Ronjina prijateljica in ko smo se naslednjič srečali, je takoj zasijala: "A bomo danes tudi risali po snegu?" Žal takrat snega ni več bilo, je pa noro, kako si zapomnijo te male drobnarije in s kakimi učkami te gledajo:)
Lahko pa potem prebarvate še vse snežene skulpture v bližini: Ronja je pobarvala snežaka, pa sneženo potico, ki smo jo naredile pred nekaj dnevi,... Na koncu pa sva še vse poškropili
Poizkusite - jutri ali drugo leto:)
PS: za vse, ki se bojijo jedilnih barv: tudi če bi bilo vse res, bi bile še vedno najmanj nevarne barve;). In za namene barvanja, ne za hrano, so sploh zelo fajn, ravno zato, ker niso strupene:). Tako da mirno pustite otrokom barvat z njimi - sploh če pri ostalih barvah nimate pomislekov;). Je pa res, da te barve ne grejo vedno tako lepo stran, tako da upoštevajte to, ko izbirate otrokom oblačila, v katerih se bojo lotili tega ustvarjanja;). Ne vzet ravno najlepših belih, novih rokavičk, ki jih je babica kupila prejšnji teden;). Kake stare bojo čisto ok:).
3 komentarji:
Mnoge tvoje ideje so mi všeč, ta pa mi ni. Vidim pa, da otroci uživajo... no in to je najpomembneje,.
Ni vse za vsakogar:). Tu so ideje, ki so nekomu všeč, drugemu ne, tretjemu se zdijo samoumevne, četrtemu pa brezvezne.
Meni recimo lutkovne predstave niso bile nikoli všeč in vedno sem rajši na morju kot v hribih (oboje že od malega, tudi kot otrok), pa je oboje ok in oboje majka za nekoga drugega. Vseeno pa peljem malidve v lutke in gremo tudi v hribe (ok, zadnje leto bolj malo - naš dojenček je bil tak, da se zunaj ni hotel dojit, kar je precej omejilo sprehode... zdaj že je vse in ni problem, samo zdaj pa že nekaj časa ni vreme za v hribe:D). Ker bi jim rada dala možnost, da sami najdeta to, kar je njima všeč, ker je skoraj gotovo to nekaj drugega kot meni... Delamo pa seveda več tega, kar je vsem všeč in manj tega, kar nekomu ni, sploh če sva midva ta nekdo:D, recimo očija ne spraviš v lutke:D.
Ko smo prvič barvali sneg, sta bili obe navdušeni(plus še ena mala prijateljica), drugič pa je tamala začuda rajši ostala doma na toplem z bratcem (res je bila pa zaspana) in sva šli s taveliko sami (to je bilo sploh veselje:). No, naslednji dan je pa mala zatežila, da bi šli barvat sneg... Tako da se zgodi, da jim bo ena aktivnost enkrat zelo všeč, drugič pa bojo rajši šli delat kaj drugega. Kot mi:)
Se pa strinjam, da šekast sneg ne izgleda tako lepo kot deviški nedotaknjen, ampak ker je itak hitro skopnel in ker so barve razgradljive, niti ni bil problem, da bi koga uspelo motit:). Ni pa fajn, če imaš celo zimo eno brozgo pred vhodom - čeprav otroci bi bili pa nadvse ponosni, kako so lepo pobarvali:D
ja, točno to sem imela v mislih... tako kot tisti sneg, ki ga polulajo kužki... res nič ne šimfam... saj tudi jaz rada packam, ampak sneg imam pa rada bel ;-)
Objavite komentar