Otroško gospodinjstvo na morju / med počitnicami

 Ok, parkrat ste me že vprašale, kaj delajo moji mali v gospodinjstvu. Poskusila vam bom čim bolj pošteno odgovorit, ker to "kar naj bi delali" in to "kar dejansko res dosledno delajo" ni vedno čisto isti seznam - predvsem doma ne;). "Kako si lahko tako nedosledna???" Hm, no, če bi videli MOJ lastni planerček, bi vam hitro postalo jasno, da tudi to, kar naj bi naredila jaz, ni čisto isto kot to, kar res naredim:D. Pa poznam še koga takega;)... 

Torej: ko določamo, koliko bo kdo naredil, so važne 3 stvari (ker dobre stvari so vedno tri, je govoril moj oče, ker ima, (kolikor je meni znano,) 3 otroke) - torej 3 najpomembnejše stvari in še 3 bonusi:

- da se vsem zdi razdelitev dela fer - to je ključno! Če bojo mislili, da ni fer, ne bojo hoteli delat svojega dela, ker pač ni fer, logično! Če se le da, naj se otroci sami javijo za opravilo. Mi imamo kar dražbo: kdo bi imel pomivanje za zajtrkom? Če se vam nekaj ne zdi dobra ideja, povejte zakaj in najdite SKUP drugo rešitev. Isto velja, če se nekaj ne zdi dobra rešitev njim. Naj bo to skupno iskanje sistema. Ne jim samo pridigat, kako ne boste samo vi delali (malo si ne moremo pomagat;) - VPRAŠAJTE JIH! "Ok, kaj pa ti misliš, da bi bilo fer? Bi se ti zdelo fer, da to naredi kdo?" Zna se zgodit, da na to vaše dete ne bo imelo odgovora, kandidatov navsezadnje ni veliko;). Potem ga/jo vprašajte naprej: "Pa se strinjaš, da je pa to treba naredit?" In potem pridete do tega, da v bistvu nekdo to mora naredit (razen če je to vaša kaprica in zato nočejo sodelovat, ker zadeva nima nobenega smisla - v tem primeru lahko samo koga prosite, če vam naredi to uslugo;). Če pa je opravilo, ki je potrebno za normalno delovanje družine, potem ga je treba naredit in bojo to otroci - čerav neradi - tudi priznali;)  In verjetno bojo rekli, da ni fer, da bi vse vi delali, ker vas imajo radi in imajo dobre srčke. Povejte jim pošteno, da ste vi tudi na dopustu/počitnicah ali pa da delate od doma in pač ne zmorete vsega in rabite njihovo pomoč.

-da najdemo tanko linijo med preveč in premalo: pametno je, da vračunamo, da bo kak dan sfalil, zato jim ne dat minimuma za naredit, ker bo življenje samo oklestilo tiste sezname... Naj bojo narejeni tako, da tudi če naredi samo pol, se bo vam vseeno malo poznalo - vsaj malo, toliko da boste opazili. Hkrati jim ne dat maksimuma, kolikor zmorejo v mišljenju, "itak pol ne bo naredil", ker če bo že v štartu preveč, bojo izgubili voljo in če že vnaprej greste v to, da bojo naredili samo pol, potem bojo res vedno naredili maksimalno pol in je brezveze, da imate cel seznam. Naj bo seznam zasnovan tako, da če je vse ok, naredijo vse; vsi pa vemo, da pride dan, ko se ne da ali bi bilo težko. Med počitnicami je navadno vse ok in če ravno ne pakirate, potem se da naredit vse. Zato pa zdaj probavamo sisteme;).

- da je vse ZELO NATANČNO definirano (kaj naredi kdo in tudi (do) kdaj!) in po možnosti tudi zapisano (mi trenutno zdaj na morju niti nismo rabili napisat, ampak lani recimo smo, tudi na počitnicah) Mogoče se to komu zdi OCD, ampak če imaš več otrok, je to skoraj nujno! Čez 14 dni se zna zgodit, da bo dete pozabilo, da se je strinjalo ali si celo izbralo določeno opravilo - če pa ste to skup napisali, se bo spomnilo;). Sploh če je samo napisalo;).

In še trije bonus nasveti:

* bonus nasvet št. 1: fino je, če so stvari logične in če en otrok skrbi za eno stvar, da ni prepirov;)

* bonus nasvet št. 2: upoštevajte karakterje in posebnosti svojih otrok (če je nekdo jutranja ptica, naj pripravi zajtrk, če je nočna vešča, naj pomiva za večerjo itd...) Olajšajte si vse skup, skratka;). Če nekdo nekaj RAD počne, zaboga, pustite mu to počet;). Če nekdo nekaj res sovraži, poskušajte najt zanj kaj drugega, ampak vsaj enako velikega. Marsikdaj bo nekdo pripravljen naredit več drgugega za nekaj, česar res ne mara - izkoristite to.

* bonus št. 3: če se le da, naredite sistem čim bolj enostaven in logičen - naj ima en otrok ene vrste opravilo ali pa en obrok čez (ali pa en del dneva); čim bolj boste zamotali vse skup, težje vam bo (take a tip from one who's tried;)) - težko je vse skup nadzirat, ker moraš še sam gledat na seznam, ker ti ni jasno, kaj ima kdo kdaj - prav tako oni ne vejo in če ne vejo, ne bojo naredili.
Včasih je to logiko težko speljat skup s tistim, da je za vse fer (glede na starost in zmožnosti), ampak se res splača iskat dokler ne najdete načina, ki vsem ustreza in se ga da enostavno zapomnit. Nam je letos na morju odlično uspel in sem prav ponosna, da tako lepo laufa:).

"Torej, daj izpljuni že, kako imate to pri vas?" Ker tukaj nimam njihovih listkov, bom domača opravila med letom pustila za septembrsko objavo, vam pa napišem, kako smo se zmenili za tu, na morju, kjer itak gre boljše kot doma:D:

ZJUTRAJ: zlatolaska pripravi zajtrk (po potrebi gre prej po kruh; do pekarne je max. 2 minuti, tu je vse blizu, mala vas), pospravi posodo iz sušil (ki je se je sušila od večerje - ničesar ne brišemo, ker je to potrata časa;) in pomije posodo za zajtrkom, temnolaska pa pospravi za zajtrkom (ona najdlje je, zato je logično, da ne bo nekdo drug čakal in še praktično je, če ena pomiva posodo medtem, ko druga pospravi iz mize).
Zlatolaska je jutranja ptica, ima takrat največ energije, zbudi se pred vsemi ostalimi in je to, da ima čez zajtrk, vsem logično in najbolj všeč, tudi njej - njej se namreč ne da čakat na to, da se nekdo drug zbudi in ves čmerikav s polžjim tempom pripravlja mizo, ko je ona lačna (ker lačna je ful drugačna;). Tako pa pripravi in nas natera jest, če je treba:D.

OPOLDNE: jemo sladolede in sadje, ga operemo, kakor se komu ljubi, sladolede tudi nadevamo po želji, včasih jih midva, včasih si jih sami... Pomijem takrat navadno jaz, včasih pa temnolaska. Danes se je mali sam spravil, se mu je ravno dalo - bom še začela verjet v čudeže!!!

POPOLDNE: ko se zedinimo, da bojo čez pol ure večinoma že lačni, se navadno počasi zberemo in vsak kaj naredi - ni pravila, da bi moral en vse, v bistvu ni nikomur nič zares treba; če je kdo ravno sredi knjige, ga navadno ne motimo, razen če se mudi; ampak tu navadno radi pomagajo in sami pridejo; ne vem, ali zato, ker je fajn kuhat z mami, ali zato, ker lahko vmes kradejo zelenjavo ali jim je pač všeč kuhat ali ker bi se radi naučili - kakorkoli - meni je fajn. Zdaj na morju s tem ni nobenih problemov, doma pa je bil problem, da sta vedno pomagala samo tamaladva, velika je pa odmaglila... Bomo videli, kako bo to šlo kasneje.
Jaz kuham, zlatolaska pripravi mizo, temnolaska pospravi iz sušil posodo od zajtrka in pospravi iz mize (vsak pa navadno odnese svoj krožnik, to velja za vse obroke), mali pa vse pomije (to si je sam izbral, pravi, da mu ni problem pomivat posode in da ima rad, da ima eno veliko reč in potem mir) - no, nam je bilo seveda vsem prav, ker kot veste sovražim pomivanje posode:D. Včasih je zato res še mastna posoda, ne rečem - jo pač po potrebi nekdo še enkrat opere in mu zraven dopoveduje/pametuje, da naj uporablja več praška:D. Ampak to je vsekakor boljše, kot če bi morala ves čas vse pomivat sama! In ne boste verjeli, če otroku parkrat pokažeš, kaj ni ok umito, pa si vseeno zadovoljen, da je pomil in samo pripomniš: u, lej, tule je pa še nekaj ostalo... ali pa "daj no malo več praška gor drugič, veš, je še malo mastna posoda", potem se otroci tudi naučijo in naslednjič naredijo boljše;). Ni treba čakat, da bojo enkrat čudežno kar znali pomit posodo sami od sebe. Nekaj časa pač ne bo vse tipi topi in jim bomo razložili. No bigi:)

ZVEČER: zlatolaska pripravi mizo, jaz skuham, temnolaska pa pospravi z mize in pomije posodo. Ona je nočna ptica, izredno rada v miru počasi je in mala ne bi nikoli potrpežljivo čakala na zadnji krožnik, če bi imela ona to čez. Temnolaski je všeč, da ji zjutraj ni treba nič (razen pospravit iz mize in jo pobrisat), zlatolaski je všeč, da ji zvečer ni treba nič, razen pripravit mize, malemu je všeč, da ima samo 1x na dan nekaj in potem mir. Če upoštevate njihove značilnosti in želje, navadno prej ali slej (običajno slej;) pridete do sistema, ki je vsem nekak všeč. In vam bo verjetno všeč vsak sistem, ki bo delal;).

Če pogledamo zdaj po otrocih (vedno poskušam upoštevat želje in starost, včasih uspe boljše, včasih slabše, ampak letos je sistem vsem všeč, verjetno zato, ker je doslej najbolj enostaven:

- temnolaska (14 let): * za vsemi obroki pospravi iz mize in jo pobriše,
                                  * pospravi posodo iz sušil (od kosila in od zajtrka) in
                               * pomije za večerjo (tu je navadno daleč najmanj za pomit, ker kuhamo ornk kosila in imamo bogaaate zajtrke, večerja je pa včasih zelo na izi, redko je več različnih stvari, zato ni veliko piskrov, midva dostikrat ne jeva nič takega, da bi kaj umazala,...) in da je fer in ker je starejša, ona                                     * pomije še stvari, ki pridejo vmes (recimo če delam sladoled, kruh itd... kadarkoli v dnevu - to je navadno izven obrokov oz. pred kosilom/večerjo) - in je zelo praktično, da je ta posoda že umita, preden se nabere še vse od kosila/večerje, ker ni toliko prostora v koritu:D. Hkrati to ni vsak dan, včasih je pa več naenkrat in je najlađje in fer, da to dela najstarejši otrok. Njej je fajn, ker vsak dan nima prav veliko za pomit, če pa se gre za sladoled, se je pa tudi takoj pripravljena žrtvovat;).

- zlatolaska (12,5 let): * za vse obroke pripravi mizo (za zajtrk je recimo precej več pripravljanja (vsaj pri nas - milijon različnih namazov, marmelad, med, kikirikijevo maslo, navadno maslo, ribice, sir, itd itd... pa vse žličke in noži in deske za vse to itd...), če mislite dajat pripravo pred obrokom različnim otrokom, vračunajte to),
                                      * pospravi posodo iz sušil (od večerje) in
                                     * pomije za zajtrkom,
                                    * če je treba, gre še po kruh (tako da včasih mora mala po kruh, včasih pa velika pomiva posodo od testa za kruh, včasih pa jemo jogurt z musliji;).

- mali princ (9,5 let): pomiva za kosilom pa včasih nam kako ribo ujame IN spuca. Ampak to je optional;).

- vsi trije:  pomagajo kdaj oprat ali narezat kako zelenjavo ali sadje, grejo kdaj v trgovino (to hodimo res redko, tako da navadno ni nikomur problem in če se nikomur ne da, pač ne gremo:D), itd... Pa vsak si svoje cote gor odnese.

Logika?

- jutranja ptica ima čez vse pred zajtrkom, večerna vse po večerji

- vsak, ki pomiva za nekim obrokom, pospravlja posodo od prejšnjega obroka, zato da ni kreganja, da ne more pomit, ker nekdo še ni pospravil čiste posode - če je to isti človek, ni prepirov:). Še mala mi je zadnjič rekla, da sem se to zelo dobro spomnila in sem bila prav ponosna:D. Izjema je mali, ker je za 9 letnika pomivanje za kosilom za 4 ljudi res dovolj (in ker mala pripravlja za kosilo, velika pa pospravi posodo, mali pa mi medtem navadno pomaga še kaj kuhat, ima vsak kaj počet, pa si niso napoti - ker to res ne bi bilo pametno, kadar so lačni:D - takrat morajo bit "zamoteni" in "ne delat ene stvari skupaj":D).

- tamala je hitra, zato to, kar se mudi (priprava pred obrokom), damo njej za naredit

- tavelika je natančna, zato bo dobro pregledala posodo, ki jo je mali pomil za kosilo, če je res ok;)

- tamali je edini, ki mu ni noben problem pomivat posode, zato se je sam javil za kosilo

 Pometamo skoraj ne, (1x na 14 dni mogoče in ker imamo dve metli in smetišnici, lahko vsi hkrati:D), ker smo ves čas zunaj, če se le da (ali pa berejo v postelji). Pospravljajo svojo sobo sami, jaz pa svojo. Ostale stvari jim sproti rečem, naj odnesejo (ker se vsak dan naberejo - ne vem, kako, ampak jim uspe! Samo da se obrnem, je na mizi 10 stvari, od tega o vsaj 3 nihče nič ne ve:D. 

 "Ja, kaj pa potem sploh ti delaš??? Saj oni vse naredijo!" Kuham, delam sladolede in pečem kruh in sladkarije, pomagam odnest kako reč not (iz sušil), tudi pomijem kdaj kaj, kar pride vmes (recimo opoldne navadno jaz pomivam, oni so takrat utrujeni, meni pa vročina ne pride do živega:D), perem perilo, obešam in ga pobiram, umivam umivalnik in tuš, prekuhavam vodo in kuham čaje (ker voda tu ni pitna in je treba prekuhat vodo za vse 4 oz. 5 ljudi, kolikor nas pač je tu), počasi bo treba tudi kak jogurt naredit, iščem jim vse mogoče zadeve za vse mogoče ideje (recimo vsakemu svoj lonec, v katerem bosta maladva delala sol - torej mora bit tak, da ga lahko pogrešam nedoločen čas:D, ali pa krpice blaga, da bom taveliko naučila šivat maske, selotejp za malega za nimam-pojma-kaj,... jim šivam, rišem in delam od doma. *In po potrebi rešujem konflikte:D. Pa kak blog napišem;). Mogoče se vam ne sliši veliko, ampak garantiram, da mi ni dolgčas:D. Kljub temu, da praktično oni naredijo vse za obroke razen kuhanja (ok, malo pomagam, ampak včasih tudi samo sedim za mizo in rišem). Ampak se pa pozna, kar naredijo in to zelo! 

In jih moram pohvalit, da so letos res zelo zelo pridni in sploh ne vem, če smo se zato že skregali, odkar smo vsi skupaj - ko sva bili sami s temnolasko, sva meli nekaj problemov z zasanjanostjo in tempom:D (imava milo rečeno zeloooo različna tempa, jaz sem bolj na poskok narejena, ona si res rada vzame čas, veliiiiko čaaaasaaa:D), ampak odkar smo skup, je super (trkam na les in spet - nočem bit pametna, verjetno se bomo jutri spičili, ker sem to napisala:D). Ampak zaenkrat trkam na les:).

In kako se vam zdi? Preveč, premalo, ravno prav?
- Če se vam zdi preveč, lahko pokažete svojim otrokom, kako so nekje drugje otroci bogi, ker morajo za vsakim kosilom pomivat posodo ali pa vsakič pripravljat mizo itd... in si lahko rečete, kako ste boljša mami, ker jih ne terate toliko.
- Če se vam zdi premalo, si lahko rečete, kako imate vi boljše vzgojene otroke.
- Če se vam zdi ravno prav, petka (high five!) - ampak je problem samo kako to vzdrževat... Potem pa - hej, zgoraj je to, kar nam dobro dela:). Vem, da doma ne bo tako enostavno, ker je toliko obveznosti in urniki, ki se križajo in ne moreš sestavit tako enostavnega sistema, niti nimajo toliko časa. Ampak tu to dela:). Mislim, da imajo tu, na morju, vsak za slabe pol ure dela na dan (brez pomaganja priprave kosila) in po moje se jim splača, če so zato lahko dlje na morju... Doma so seznami sicer daljši, vendar pa je precej manj za naredit (več zelo natančno opisanih opravilc;), ker čez leto navadno nimajo pol ure na dan za gospodinjstvo. Je 10-20 minut. Ampak tu imamo čas in če se zdaj navadijo na malo več, jim tisto malo manj sepmtembra ne bo delalo težav:). Saj pravim, da moramo zdaj kalibrirat;).